V radiofonski obliki pa jim lahko prisluhnete v teh dneh.

Charles Juliet
Julieta (Jujurieux, 1934) so pri dvanajstih letih sprejeli na vojaško šolo v Aix-en-Provenceu, pri 20 letih pa na École de Santé Militaire v Lyonu. Tri leta pozneje je študij medicine opustil in se posvetil pisanju in srečevanju z umetniki (Michelom Leirisom, Bramom van Veldejem, Pierrom Soulagesom, Samuelom Beckettom). Poleg avtobiografskih pripovedi in poezije je izdal tudi dnevnik, ki obsega deset knjig in več kot šest desetletij. Njegova poezija je prevedena v nemščino, španščino, italijanščino, angleščino, poljščino, japonščino, vietnamščino, turščino, korejščino in kitajščino. Za svoje delo je prejel Goncourtovo nagrado za poezijo, veliko nagrado Francoske akademije ter leta 2017 naslov komandanta francoskega reda umetnosti in književnosti. V oddaji Literarni nokturno lahko prisluhnete njegovi meditativni poeziji v prevodu Žive Čebulj in interpretaciji Aleša Valiča. V njej Juliet raziskuje razgaljeno jedro bitja, življenja, vanje lovi tisti neulovljivi občutek, ki nelagodje biti, životarjenje v nesprejemanju sebe, drugih in sveta pretvarja v živo življenje, ljubezen.

Francesco Petrarca v prevodu Anje Božič in Braneta Senegačnika
Lani je pri Slovenski matici v prevodu Anje Božič in Braneta Senegačnika izšla knjiga Pisma v antiko Francesca Petrarce, ki ga poznamo kot znamenitega renesančnega pesnika; bil je več kot le to, velik del njegovega pisanja namreč predstavljajo tudi pisma antičnim avtorjem. Osredotočajo se predvsem na Petrarkov odnos do antike, odsevajo pa pesnikov humanizem. V njih spregovori o svojem odnosu do poezije, knjig in znanja, afiniteti do posameznih avtorjev, skrbi zaradi minevanja časa in daje splošne nasvete za življenjsko naravnanost. Predstavljamo jo v igrani oddaji Literarni večer, ki je zaživela v režiji Klemna Markovčiča, predlogo zanjo pa je napisala Anja Božič. Interpretira: Željko Hrs.

Helena Šuklje
Helena Šuklje se je na spletnih portalih LUD Literatura in AirBeletrina ter v revijah Sodobnost in Mentor že uveljavila kot avtorica kratkih zgodb. V njih tematizira medčloveške odnose, ki jih oblikujeta ljubezen in izkušnja konca, pa tudi samoljubje, zvestoba, izdaja in ravnanje ali nemoč posameznika v usodnih življenjskih trenutkih. Lani se je z zgodbo Senčna meja uvrstila v ožji izbor zgodb za nagrado lastovka programa Ars.

Je tudi vnukinja pisatelja in dramatika Igorja Torkarja – 13. oktobra bo minilo 110 let od njegovega rojstva –, in prav z njim je povezana avtoričina avtobiografsko zasnovana zgodba Obeski, ki jo v Izbrani prozi interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. V njej pripovedovalka spregovori o pogrebu dedka in se prek različnih asociacij vrača v pretekli čas ter prikazuje odnos med dedkom in vnukinjo. Sočasno se z belimi obeski iz moke in soli, ki jih pravnuka izdelujeta pri pradedku, navezuje na prihodnjo generacijo.

Chantal Akerman
Chantal Akerman je bila belgijska filmarka, režiserka, scenaristka, profesorica filma in leta 1950 v Bruslju rojena pisateljica, ki je raziskovala podrobnosti vsakdanjega življenja žensk z jasnim očesom kamere in feministično senzibilnostjo. Umrla je leta 2015. Režirala je več kot štirideset celovečernih in kratkih ter dokumentarnih filmov, postavila več umetniških instalacij in se uveljavila kot eno osrednjih imen svetovne avantgardne, feministične in kvirovske kinematografije. Andrej Peric v Literarnem večeru, ki ga je režirala Saška Rakef Perko, osvetli leposlovni opus te belgijske filmarke, ki zajema kar 35 let; v središče je postavil njen roman iz leta 2013 Moja mama se smeje. Interpretira: Polona Juh.

Slikar Rihard Jakopič o slikarju Ivanu Groharju
Leta 1911 je Rihard Jakopič v Ljubljanskem zvonu objavil dvodelen spis, poklon umrlemu Ivanu Groharju in hkrati kritiko slovenskih razmer ter apologijo sodobne umetnosti. Prvi del Jakopičevega spisa ima naslov Pogreb in je presunljivo slovo od tovariša, skoraj pesem v prozi. Drugi del spisa ima naslov Spomini, Jakopič se v njem spominja svojih stikov z umrlim tovarišem, obenem pa razmišlja o ustvarjanju in o slovenski umetnosti, s katero bi prebudili speči narod. Interpretira: Željko Hrs.