V letošnjem letu zaznamujemo 220. obletnico rojstva francoskega dramatika Prosperja Mériméeja. Rodil se je 28. septembra 1803 v Parizu. Bil je iz premožne družine, študiral je arheologijo in filologijo. Kot pisatelj in dramatik je največje uspehe doživljal z novelami. Med najbolj znanimi je Carmen, ki je postala predloga za Bizetevo istoimensko opero. V oddaji Literarni večer boste slišali eno od starejših oddaj iz našega bogatega arhiva, ki je nastala že daljnega leta 1961.

Poezija izpod peresa Rozmana – Roze in avstrijskega sodobnika Seethalerja
Gledališčnik, pripovednik, prevajalec, igralec in pesnik Andrej Rozman – Roza, rojen leta 1955, ima izjemno bogat umetniški opus. Dejavno je tudi sodeloval pri številnih umetniških projektih, s prijatelji je ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in več let zapored organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Leta 1981 je ustanovil in do leta 1995 vodil Gledališče Ane Monro. Za poezijo pa se je navdušil že zelo zgodaj. Prvo knjigo z naslovom S smetano nad jagode je objavil leta 1989. Kot nakazuje ta naslov, je Roza tudi pozneje ves čas pisal parodične in komične pesmi, ki jih odlikuje jezikovna spretnost. V Literarnem nokturnu predstavljamo nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Je že v redu mama, ki na humoren način upesnjuje tako vsakdanje prigode kot družbenopolitične teme.

Avstrijski pisatelj Robert Seethaler, ki mu namenjamo oddajo Izbrana proza, se je rodil leta 1966 na Dunaju in tudi njegov letos objavljeni roman Kavarna brez imena se začne v tem letu – v času, ko je nastajal nov svet. V njem sijajno upodobi niz dunajskih likov, večinoma obrtnikov, proletarcev, vojnih sirot, prišlekov s podeželja, obstrancev. Delo je napisano v zanj značilnem okleščenem slogu, s pomočjo dialogov pa vnese vanj veliko človeške topline. Odlomek je prevedla Miriam Drev.

Francoski razsvetljenec Diderot, slovenski pesnik in dramatik Matej Bor ter srbski filmar in poet Jovanović
5. oktobra leta 1713, torej pred 310 leti, se je rodil Denis Diderot, veliki filozof in mislec francoskega razsvetljenstva. Tokratno oddajo Humoreska tega tedna zato posvečamo njegovi zgodbi z naslovom Spletka. V njej je Diderot dokazal svoj čut za humor, ki izhaja predvsem iz opazovanja okolice in človeške nravi oziroma človeških šibkosti. Zgodbo je prevedel Primož Vitez, za radio jo je priredila Tesa Drev Juh.

Partizan, pesnik, pisatelj, dramatik, scenarist, prevajalec in okoljevarstvenik ter soavtor venetske teorije Matej Bor se je rodil kot Vladimir Pavšič 14. aprila 1913 v vasi Kanalski Lom v občini Tolmin. Kot partizan in pesnik se je prerodil: njegov partizanski psevdonim Matej Bor, nabit z voljo do preživetja, je postal njegovo ime, njegova partizanska lirika pa sodi med vrhunce poezije, nastale v letih druge svetovne vojne.

Med drugim je napisal ponarodelo Hej, brigade, že leta 1942 pa je objavil svojo prvo pesniško zbirko Previharimo viharje. K partizanski tematiki se je vrnil s povojno zbirko Pesmi (1946), nato je vse več pisal osebnoizpovedno liriko, pogosto z izrazitimi humanističnimi poudarki. S pesmimi, kot so Pred zrcalom, Kako je človek nebogljeno sam, Na poti, Galjot in druge, je ustvaril nekaj antologijskih pesmi, hkrati pa je z vse večjim nezadovoljstvom spremljal sodobno slovensko poezijo, ki se je osvobodila z eksperimentom, modernizmom oziroma z odmikom od tradicije. Njegova nejevolja je kulminirala z njegovim podpisom pod izjavo Demokracija da, razkroj ne, zavrnil pa je tudi sodelovanje v antologiji slovenske poezije, ki sta jo pripravila Drago Bajt in Peter Kolšek.

Seveda pa Bor ni bil samo pesnik: kot scenarist je sodeloval pri eni največjih slovenskih filmskih uspešnic vseh časov, pri Vesni, prevajal je Shakespearja, opozarjal na uničevanje okolja in še marsikaj. Ob trideseti obletnici smrti (umrl je 29. septembra 1993 v Radovljici) se bomo v Literarnem portretu spomnili vsestranskega umetnika Mateja Bora z njegovim pesniškim ciklom Šel je popotnik skozi atomski vek, objavljenim leta 1958 v pesniški zbirki Sled naših senc.

Pesnik, scenarist in urednik Nenad Jovanović je rojen leta 1973 v Beogradu. Dalj časa je živel v Wellingtonu in Kairu, trenutno pa živi v Daytonu, kjer na državni univerzi Wright State University predava filmsko teorijo in prakso. Ustvaril je vrsto kratkih igranih in dokumentarnih filmov ter podpisal več knjig poezije – leta 1998 je kot pesnik nastopil tudi na festivalu Dnevi poezije in vina. Jovanović navdih za poezijo črpa tako rekoč povsod, zato je njegova pesniška govorica izjemno slikovita in bogata. Odlikujejo jo nenavadni preskoki in stilistična izpopolnjenost – Jovanović je neutruden raziskovalec jezika, njegovih zvočnih in vsebinskih razsežnosti. Izbor poezije, ki vam ga ponujamo v poslušanje v oddaji Literarni nokturno, je pripravljen iz njegove knjige Kain i Abot, Avelj i Kostelo.