V oddaji Literarni nokturno se spominjamo slovenskega pesnika Alojza Gradnika. 3. avgusta je minilo 140 let od njegovega rojstva.

V svojih pesmih je pogosto povezoval ljubezen in smrt. V eno ju je združil v pesmi Eros – tanatos, neločljivi pa sta tudi v nizu desetih pretresljivih pesmi s skupnim naslovom De profundis. Mrtva ženska iz groba, iz globin, nagovarja svojega dragega; smrt ni konec, temveč prehod v večno trajanje.

Literarni nokturno: Alojz Gradnik: De profundis

Angleški klasik in priznana prevajalka staroindijske književnosti
Izjemno poezijo je pisal tudi Percy Bysshe Shelley, eden najpomembnejših predstavnikov angleške romantike in eden največjih angleških pesnikov sploh. Ob miselno-čustveni liriki krajših oblik, v katerih v strastnem, skoraj ekstatičnem tonu in z veliko domišljije izraža panteistični odnos do narave, je pisal tudi daljše pesnitve s simboličnimi, alegoričnimi in epskimi sestavinami. V Literarnem nokturnu ob 200-letnici Shelleyjeve smrti predstavljamo pesmi Himna duhovni lepoti in Vprašanja. Prevedel ju je Janez Menart.

Literarni nokturno: Percy Bysshe Shelley: Pesmi - ob 200-letnici pesnikove smrti

Ob okroglem življenjskem jubileju se bomo z Literarnim večerom poklonili gospe Vlasti Pacheiner Klander, vrhunski prevajalki iz staroindijske književnosti.
Po diplomi na Oddelku za svetovno književnost in literarno teorijo ter po pobudi profesorja Antona Ocvirka je nadaljevala študij na univerzi Banaras Hindu v Varananasiju. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1962 je prevedla vrsto besedil iz indijske književnosti, objavila pa je dve literarnovedni monografiji o staroindijski književnosti. V oddaji nam bo jubilantka, Sovretova nagrajenka gospa Vlasta Pacheiner Klander predstavila nekatere svoje prevode in kako razume prevajanje, slišali pa bomo tudi zaokrožene odlomke iz njenih najbolj znanih prevodov.

Literarni večer: Vlasta Pacheiner Klander: Ob jubileju

Odlomek iz romana Daniela Kehlmanna in smešne prigode popotovanja po hrvaški Istri
Zelo uspešnega avstrijsko-nemškega pisatelja Daniela Kehlmanna, rojenega leta 1975, pri nas poznamo po prevodih romanov Jaz in Kaminski, Slava in predvsem Izmera sveta, ki velja za eno najbolj branih del nemške povojne književnosti. Leta 2017 je izšel njegov roman Tyll, v katerem je pisatelj burkača iz poznega srednjega veka Tilla Eulenspiegla prenesel v 17. stoletje, v črno obdobje tridesetletne vojne, ko so po nemških deželah pustošili spopadi, lov na čarovnice in epidemije kuge.

Sorodna novica Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč: Ne sprašujte za pot: blodnik po Istri

Nemčija je bila v tem času pustinja trupel in vere v nadnaravno, čeprav so učenjaki, kot sta bila Galilei ali Descartes, že začeli polagati temelje novega, racionalnega pogleda na svet, mali ljudje iz nemških vasi in mestec o tem niso vedeli ničesar. Tradicionalni anarhist Eulenspiegel je v Kehlmanovi fiktivni biografiji izgubil slo po hudobiji in postal skrivnosten, neprilagojen in svoboden lik, zavit v mrežo dogodkov ter malih in velikih osebnosti tridesetletne vojne; nekega dne je sklenil, da ne bo nikoli umrl.

Odlomek iz romana, ki je v Nemčiji postal uspešnica in se je leta 2020 potegoval za nagrado mednarodni booker, je za Izbrano prozo prevedla Ana Grmek.

Izbrana proza: Daniel Kehlmann: Tyll

V oddaji Humoreska tega tedna se z Agato Tomažič, Tamaro Langus in Tejo Kleč odpravljamo v hrvaško Istro. Pred časom so jo namreč omenjene tri popotnice obiskale in svoje bogate izkušnje popisale in začinile z veliko mero humorja in ironije, včasih tudi sarkazma v knjigi z naslovom Ne sprašujte za pot in podnaslovom Blodnik po Istri. Od tod besedila, ki jih boste slišali v avgustovskih humoreskah in se, tako upamo, nasmejali ali vsaj namuznili ob njihovih ugotovitvah. Tokrat bosta o Rovinju, istrskem "biseru", razmišljali Agata Tomažič in Tamara Langus.

Humoreska tega tedna: Agata Tomažič, Tamara Langus: Ne sprašujte za pot - 1. del