"Vpije igrajte smrt slajše smrt je mojster iz Nemčije"

Paula Celana (1920–1970) je namreč izkušnja druge svetovne vojne in koncentracijskih taborišč zaznamovala za vse življenje. Njegove starše – bil je edinec – so nacisti deportirali v delovno taborišče, kjer so umrli.

Celan sam se je deportaciji izognil, vendar je o tem dogodku večkrat pisal. Njegova najslavnejša pesem Fuga smrti načenja prav temo žrtev razčlovečevalnega zla taborišč, pa tudi druge njegove pesmi so zaznamovane s to travmatično izkušnjo, ki jo je Celan ubesedoval v vsem svojem pesniškem opusu na edinstven, zelo zgoščen način.

Oddajo je pripravil Vid Snoj, tudi prevajalec Celanove poezije. Literarni večer na Prvem programu - Paul Celan

"Jezik je agresija. Jezik je čarovnija. Jezik je podleganje zgodovini."

Jure Detela (1951–1992), je eden najvznemirljivejših in samosvojih slovenskih pesnikov. Bil je tudi mislec, "ki je razvil daljnosežne ideje o umetnosti in o tem, kako preseči obstoječa razmerja med ljudmi in živalmi". Objavil je tri pesniške zbirke: Zemljevidi (1978), Mah in srebro (1983) in Pesmi (1992) – v tej knjigi so zbrane tri pesniške zbirke, in sicer omenjeni prvi dve in pesniška zbirka Tisoči krotkih oči. Zanjo je posmrtno prejel Jenkovo nagrado. Leta 2018 so kot plod dvajsetletnega raziskovalnega dela Miklavža Komelja v dveh obsežnih zvezkih izšle njegove Zbrane pesmi, številne od njih so objavljene prvič in zbrane pod naslovom Poezija iz zapuščine.

Literarni nokturno - Jure Detela: Poezija iz zapuščine

"Če naju vpraša, kako se piševa," sem rekel, "boš ti Murphy in jaz bom Smith."

James Joyce tako v svojem velikem delu, romanu Ulikses, kot v zbirki zgodb z naslovom Dublinčani slika Dublin, svoje rojstno mesto, njegove ulice, prebivalce in ozračje. V izbrani zgodbi Srečanje sta glavni osebi dečka, ki željna avantur pohajkujeta po Dublinu, na nekem brezskrbnem potepu po mestu pa naletita na perverznega neznanca. Joyce, ki se je rodil 2. februarja pred 140 leti, je zbirko zgodb o življenju Dublinčanov v zgodnjih letih 20. stoletja izdal leta 1914. Zgodbo Srečanje je prevedel Herbert Grün.

Izbrana proza - James Joyce: Srečanje

Jamesu Joyceu pa je namenjena tudi zadnja iz cikla januarskih oddaj Humoreska tega tedna z besedilom iz obsežnega opusa pisatelja in filozofa Umberta Eca z naslovom Samo še Uliksesa se je manjkalo. Veliki italijanski erudit se je v njem kot pisatelj umaknil v ozadje in v postmodernistični maniri zgovorno nanizal odlomke iz kritik in člankov o Joyceovem Uliksesu, ki so v italijanskem tisku izhajali med letoma 1925 in 1940, torej v obdobju, ko je bila ideologija fašizma na vrhuncu. Prevedel jih je Vasja Bratina.

Humoreska tega tedna - Umberto Eco: Samo še Uliksesa se je manjkalo

"Hočeš, da ugotoviva, če sva našla, kar sva iskala, ali nočeš?"

Ana Obreza, dramatičarka, instrumentalistka in popotnica, je doma na poti. V središče svojega dramskega ustvarjanja postavlja temo iskateljstva, raziskovanja sebe in znotraj sebe kot odgovor na družbo, ki si pogosto želi črno-belih razlag, takojšnjih odgovorov, ko še niti vprašanj ne poznamo. Vprašanj človeškega in umetniškega iskateljstva se loteva z jezikovno in stilistično raznolikimi prijemi, ki omogočajo vrsto interpretacij.

V Literarnem večeru z naslovom Iskanje vprašanj na odgovore, ki ga je pripravila dramaturginja in dramatičarka Iva Štefanija Slosar, bomo spoznali njeni dramski besedili Iskalci zlata, ki ji je prineslo nagrado za mladega dramatika, ter Stvarjenje, s katerim je zaključila študij dramaturgije in scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Literarni večer na Tretjem programu - Ana Obreza: Iskanje vprašanj na odgovore

"Jutri te ne bo več, a še boš živel, dokler bo živel živih nate spomin."

Sorodna novica UMRL PESNIK IN PREVAJALEC JOŽE ŠMIT

Pesnik Jože Šmit se je rodil pred sto leti v Rogatcu v kmečki družini, v Ljubljani se je šolal na klasični gimnaziji, na Dunaju pa nato študiral gozdarstvo. Med drugo svetovno vojno so ga mobilizirali v nemško vojsko. Po invaziji v Franciji je leta 1944 pobegnil k zaveznikom, bil prepeljan najprej v Anglijo, nato pa v Italijo, kjer se je priključil jugoslovanskim prekomorskim brigadam in se z njimi vrnil domov. Po vojni je do leta 1961 delal kot časnikar pri Kmečkem glasu, leta 1959 se je preselil v Litijo, desetletje pozneje pa v Ljubljano, kjer je bil od leta 1964 lektor pri založbi Mladinska knjiga.

Pesmi je začel objavljati konec tridesetih let. V zgodnjih pesmih prevladujejo težnja po metrično urejenih oblikah, intimna občutja in navezanost na naravo. V povojnih letih se je sprva skušal priključiti toku objektivistične lirike, a se je nato vrnil k svojim izhodiščem. V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj pesmi Jožeta Šmita iz leta 1965 objavljene zbirke Lirična postila, zadnja med njimi pa je nastala le nekaj let pred pesnikovo smrtjo leta 2004.

Literarni nokturno - Jože Šmit: Spoznanje