Seveda veste, da na Radiu Slovenija predstavljamo kopico literarnih oddaj (to so Lirični utrinek, Izbrana proza, Humoreska tega tedna, Literarni portret, Literarni večer, Spomini, pisma in potopisi …), toda tokrat naj bo v ospredju Literarni nokturno. Oddajo bi lahko razumeli kot pravljico za lahko noč za odrasle, za diskreten nočni dialog s književnostjo, za osupljiva in lepa srečanja z drugim, drugačnim svetom. Avtorice in avtorji pa so praviloma zanimive in zanimivi.

Recimo Mark Strand. Pesnik se je rodil 11. aprila leta 1934 v Summersidu v Kanadi, živel je v Združenih državah. Bil je tudi esejist, urednik in prevajalec ter profesor angleščine in primerjalne književnosti na Univerzi Columbia. Velja za enega najpomembnejših v angleščini ustvarjajočih pesnikov 20. stoletja. Za poezijo je bil tudi nagrajen, med drugim je prejel Pulitzerjevo nagrado in zlato medaljo za poezijo. Izbrane pesmi v Literarnem nokturnu so iz njegove zbirke Pozna ura iz leta 1978. Umrl je leta 2014. Verjetno glavna značilnost Strandove poetike je preprost, nazoren jezikovni izraz s poudarkom na ritmu in zvočnosti ter na stilizaciji. V pesmih pretehtano niza motive tesnobnih slutenj, odsotnosti, nostalgičnih trenutkov in čustvene ranljivosti ter jih potrese z drobci nadrealnega. Nekaj njegovih pesmi je poslovenila Tesa Drev Juh. Interpretira pa jih dramski igralec Matija Rozman, ki si vzame čas, ki ga zahteva Strandova poezija.

Sorodna novica Občutek čiste sreče, ko je znova lahko zavohala praženo čebulo

Ali pa Anja Zag Golob. Pesnica in kolumnistka je doslej izdala pet pesniških knjig, za svojo poezijo je prejela dvakrat Jenkovo nagrado (pred tem jo je iz etičnih razlogov enkrat zavrnila) in enkrat kritiško sito, pa kar nekaj nominacij. V dobrem desetletju je postala ena izmed naših najbolj uveljavljenih in branih pesnic. A vse to za poznavalce poezije ni presenečenje, že njen prvenec, pesniška zbirka V roki, je namreč jasno kazal, da ga je pisala močna avtorica z velikim posluhom za (samo)ironijo in ritem pesniške govorice, lucidna opazovalka sveta in sebe v njem, ustvarjalka z neverjetno življenjsko energijo. Iz knjige V roki smo izbrali pesmi Leše, eksplozija, V besedi je moč in Moj brat. Interpretira jih Tina Resman, ki ohranja pesničino energijo in s posluhom za pesničino ironijo.

Sorodna novica 150 let od rojstva "matere modernizma" Gertrude Stein

In Gertrude Stein, seveda. Letos je minilo 150 let od njenega rojstva, umrla je kmalu po drugi svetovni vojni, leta 1946. Ta ameriška pisateljica, pesnica in dramatičarka se je rodila v Pensilvaniji, odraščala v Kaliforniji, leta 1903 pa se je preselila v Francijo in ostala tam vse do konca svoje življenjske poti. Vrsto let je gostila znameniti pariški salon, v katerem so se srečevali številni umetniki, na primer Pablo Picasso, Ernest Hemingway, Ezra Pound, Henri Matisse in številni drugi. Gertrude Stein je napisala z modernizmom in jezikovnimi eksperimenti zaznamovana dela. Leta 1933 pa je objavila spomine na svoja pariška leta, zbrana v knjigi Avtobiografija Alice B. Toklas; to je bila njena življenjska sopotnica. Knjiga je postala uspešnica in jo je povzdignila v središče takratnega literarnega dogajanja. Pred spomini pa je Gertrude Stein izdala knjigo Nežni gumbi (l. 1914), sestavljeno iz treh poglavij: Predmeti, Hrana in Sobe. Ta njena kratka knjiga "radikalne poezije", ki je danes eno njenih najbolj priljubljenih besedil, je sestavljena iz pesmi, ki se navezujejo na vsakdanjost. Pesmi je poslovenil Andrej R. Skubic; interpretira jih Vesna Jevnikar; interpretki uspe, da nekoliko izmuzljivo poezijo približa poslušalki in poslušalcu.

Sorodna novica Ciril Zlobec: "To je moja duševna avtobiografija"

In Ciril Zlobec, prav tako. Bil je pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik, partizan, politik in nekdanji radijski kolega (rodil se je 4. julija 1925 v Ponikvah, umrl je 24. avgusta 2018 v Ljubljani). Pogosto je pisal vitalistično liriko. Življenje mu je zadalo kar nekaj zelo težkih in kot večini malo manj težkih udarcev; najhujši je bil najverjetneje smrt obeh otrok; neprimerljivo manj hud udarec, bolj žalostno-smešna fusnota k slovenski socialni zgodovini pa je bil razhod z dolgoletnim kolegom, prijateljem, sourednikom in avtorjem vrste Zlobčevi liriki naklonjenih vrstic, ki je ob osamosvojitvi Slovenije dotedanjemu prijatelju preprosto dejal, da zdaj ne moreta biti več prijatelja. Toda naj je Zlobec doživel take in drugačne preizkušnje, je ohranjal svoj vitalizem, iskrivost, voljo do življenja … Tudi v ciklu pesmi, ki ga je ustvaril skoraj devetdesetleten in ki ga v Literarnem nokturnu občuteno interpretira Branko Jordan.

Tudi Lara Božak. Pesnica se je že predstavila na Radiu Slovenija. Kot soavtorica v antologiji bog si ga drka na nas je sodelovala v oddaji Ars humana, nekaj svojih pesmi je objavila leta 2023 v Literarnem nokturnu, v oddaji Izšlo je je predstavila svojo prvo samostojno pesniško zbirko Z luknjami v prepihu, ki je izšla pri založbi Črna skrinjica, tokrat pa se predstavlja s še neobjavljenimi pesmimi. Skratka, Nokturno je lepa priložnost, da prisluhnemo sodobni poeziji, ki se nekoliko navezuje na modernistično prakso, hkrati pa diskretno izraža tudi osebno razpoloženje. Pia Zemljič prepričljivo izrazi oboje, energijo in razpoloženje poezije Lare Božak.

Toliko zgolj o petih Nokturnih v teh dneh. In potem so tu še ostale literarne oddaje. In oddaje, dostopne 30 dni na spletni strani Programa Ars in na 365. Skoraj univerzum. In zdaj si predstavljajte že kar neskončen univerzum, če bi bile na spletu dostopne vse literarne oddaje iz arhiva Radia Slovenija. Seveda pa je prvi korak v morebitno neskončnost poslušanje Literarnega nokturna: današnjega, včerajšnjega … in tako dalje.