Gertrude Stein, rojena 3. februarja 1874, je bila ameriška pisateljica, pesnica, dramatičarka in zbirateljica umetnin. Po selitvi v Francijo je v svojih tridesetih postala osrednja osebnost pariškega sveta umetnosti. Znana je bila po avantgardnih literarnih poskusih, za njeno pisanje pa je pogosto značilno eksperimentiranje z jezikom in slogom. Vplivna je postala tudi zaradi mecenske vloge in kot srčna podpornica v svetu umetnosti. V njenem pariškem salonu na ulici 27 Rue de Fleurus sta skupaj z življenjsko sopotnico Alice B. Toklas gostili vodilne umetnike in pisatelje tistega časa.

Njena literarna dela ter edinstveni slog pisanja so trajno vplivali predvsem na ameriško književnost. Njeno najbolj znano delo je The Autobiography of Alice B. Toklas, v katerem v prvoosebni pripovedi govori o svojem življenju, a v imenu svoje življenjske sopotnice. Ugledna ameriška založba The Modern Library je delo uvrstila med 20 najboljših neleposlovnih knjig v angleškem jeziku 20. stoletja. Umetnica je umrla leta 1946 v kraju Neuilly-sur-Seine v Franciji.

Mnogo selitev "ameriške ekscentričarke iz Pariza"
Gertrude Stein se je kot najmlajša od petih otrok judovskim staršem iz višjega srednjega razreda (njen oče je bil bogat poslovnež z nepremičninami) rodila 3. februarja 1874 v Alleghenyju v ameriški zvezni državi Pensilvanija. V času svojega življenja je bila znana predvsem kot "ameriška ekscentričarka iz Pariza", ki je zbirala in podpirala postmodernistično in kubistično umetnost. Njen pariški dom kot dom pomembne mecenke in zbirateljica umetnosti je bil pogosto zbirališče številnih vodilnih likov modernizma v literaturi in umetnosti, kot so Pablo Picasso, Ernest Hemingway, F. Scott Fitzgerald, Sinclair Lewis, Ezra Pound, Sherwood Andersonom in Henri Matisse.

Njen literarni prispevek marginaliziran in redko prepoznan
Šele ko je bila Gertrude Stein stara 60 let, je osupnila tako svoje prijatelje kot sovražnike ter dosegla mednarodno slavo s prodajno uspešnico Autobiography of Alice B. Toklas (1933). Že pred tem je napisala številne zgodbe, kot so kratki roman Q.E.D. (1903) o lezbični romantični aferi, ki vključuje več njenih prijateljic, izmišljeno zgodbo o ljubezenskem trikotniku Fernhurst, med letoma 1902 in 1914 pa še Three Lives, The Making of Americans in Tender Buttons. V slovenščino so glede na podatke iz Cobissa prevedena njena dela Ida, Uporabno znanje ter Čitanka Gertrude Stein, ki v prevodu Andreja E. Skubica združuje več njenih del. Skubic je zanjo prejel Sovretovo nagrado za največje dosežke v prevodni književnosti na Slovenskem.

Vpliv Gertrude Stein na mlajšo generacijo pisateljev, kot so Ernest Hemingway, Sherwood Anderson in Roger Wright, je bil podcenjen in redko raziskan. So pa bile po navedbah Wikipedie njene dejavnosti med drugo svetovno vojno predmet več analiz in komentarjev. Kot Judinja, ki je živela v Franciji pod nacistično okupacijo, je Steinova morda lahko vzdrževala svoj življenjski slog kot zbirateljica umetnin in dejansko zagotavljala svojo fizično varnost le z zaščito močnega vladnega uradnika Vichyja in nacističnega sodelavca Bernarda Faya. Po koncu vojne je izraze občudovanja namenila voditelju vichyjske Francije, maršalu Petainu.