Skubic prejme nagrado za prevod Čitanke Gertrude Stein in romana Kako pozno, pozno je bilo Jamesa Kelmana, Bratina pa je žirijo prepričal s prevodom romanov Umberta Eca Foucaultovo nihalo in Skrivnostni plamen kraljice Leone.

Nagradi, diplomo in finančni znesek 4.200 evrov, so dobitnikoma izročili v prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev. Letos je nagrajenca izbirala žirija, ki so jo sestavljali Marko Marinčič (predsednik), Veno Taufer, Miha Avanzo, Igor Grdina in Miha Pintarič.

O Skubicu so žiranti v svojem pojasnilu med drugim zapisali, da sta tako Kelmanovo besedilo kot pisava Steinove zelo zahtevna prevajalska oreha, čeprav sta si jezikovno in stilno zelo različna.

Za uspešno jezikovno reševanje
O Čitanki, ki združuje več del Gertrude Stein, je žirija zapisala, da kar kipi od kljubovanja gramatikalnim zakonitostim in slogovni konvenciji. "Nepravilnosti" besedila pa je Skubic reševal z veliko domiselnostjo in jezikovno eleganco. Pravo nasprotje modernizma je Kelmanov roman in je tudi bližje Skubičevemu lastnemu pripovedništvu. Kot poudarja žirija, je prevajalec neposrednemu, slengovskemu jeziku izvirnika, ki ponazarja neodločeno in trmasto vztrajanje v praznoti, našel osupljivo plastične, duhovite in učinkovite banalne besedne, skladenjske, ritmične in stilne ustreznice.

Uspešno prestan dvojni preizkus
Vasja Bratina je v slovenskem prevodu uspel ohraniti Ecov izostren občutek za literarne oblike, njegov slogovni izraz in kulturne kode. Sovretovo nagrado pa prejme po pojasnilu žirije tudi Bratina zato, ker je preizkušnjo prestal na obeh področjih tveganja, kot natančen posrednik Ecovega postmodernega eruditstva in kot brezhiben stilist.

Lani sta Sovretovo nagrado prejela Vlasta Pacheiner za prevod antologije vedskih pesmi Ko pesem tkem in drugih pomembnih besedil iz indijske književnosti in Jana Unuk za prevod romana Dnevna hiša, nočna hiša poljske pisateljice Olge Tokarczuk.