Stoletnik Zorko Simčič: "Dober človek je daleč, daleč pred še tako velikim estetom."

Akademik Zorko Simčič, slovenski pisatelj, pesnik in dramatik, se je rodil pred stotimi leti v Mariboru. Velik del življenja je preživel v izseljenstvu v Argentini, zdaj že skoraj tri desetletja živi v Ljubljani. Na svoje pisanje je opozoril že v mladih letih, za roman Človek na obeh straneh stene je dobil nagrado Prešernovega sklada, leta 2013 pa Prešernovo nagrado za bogat ustvarjalni opus in letos srebrni red za zasluge Republike Slovenije. Literarni večer ponuja izbor iz nekaterih njegovih najboljših del. V njem Zorko Simčič pripoveduje tudi o svojem življenju in delu. Avtorica oddaje iz leta 1996 je Tadeja Krečič.

Literarni večer - Zorko Simčič

"Za vse na svetu obstaja pesem / celo za nepomembnosti"

Bosanski pesnik, esejist in novinar Marko Tomaš je eden najbolj prepoznavnih sodobnih literarnih glasov na območju nekdanje Jugoslavije. Rodil se je v Ljubljani, živel v Mostarju, potem pa po številnih krajih Srbije, Hercegovine, Hrvaške. Že v mladih letih je ustanovil Alternativni inštitut, časopis Kolaps in istoimensko založbo, pozneje pa knjigarno UTOPIA v Splitu. Marko Tomaš je avtor več pesniških zbirk, v slovenščini imamo tri in knjigo kratkih zgodb Pisma z juga. Iz Tomaševe najnovejše knjige pesmi v slovenščini z naslovom Želim postati Terorist (Sanje, 2019) so izbrane pesmi za oddajo. Prevedla jih je Aleksandra Rekar.

Literarni nokturno – Marko Tomaš: Razglednica

"Ne veste, kje se stvar konča? / Poznate Stvarnika sveta?"

Devetnajstega novembra 1711 se je v Arhangelgorodu rodil Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski znanstvenik, polihistor in pesnik ter pisatelj, po katerem se imenuje državna univerza v Moskvi. Ustanovil jo je prav Lomonosov leta 1755. Istega leta je napisal slovnico in vplival na razvoj ruskega knjižnega jezika. Lomonosova pesnika pri nas tako rekoč ne poznamo, saj je Andrej Arko prvič poslovenil verze tega izjemnega znanstvenika in književnika. Tudi njegovo najznamenitejšo hvalnico Večerno razmišljanje o božjem veličastju ob velikem severnem siju.

"Skozi moje otroštvo so marširale zgodbe"

Natalija Milovanović je pesniško zbirko Samoumevno posvetila "Mili, materi, materinščini" ... in prav prehajanje med jeziki in prostori, ki so jih zaznamovali razpad Jugoslavije, vojna in nenehne krizne razmere, je osrednja tema njene poezije.

Literarni nokturno – Natalija Milovanović: Samoumevno

"od malih nog te učijo da navijaš meglo kot sladkorno peno"

Črnogorska pesnica Jana Radičević (1997) je kot članica skupine Forum mladih piscev iz Podgorice najprej objavljala pesmi v zbornikih in revijah. Prvo pesniško zbirko z naslovom če povem se lahko uresniči je objavila leta 2019. Lani je gostovala na enoletni pisateljski rezidenci v Gradcu kot mestna pisateljica. Pesmi Jane Radičević iz njene prve zbirke če povem se lahko uresniči je izbrala in prevedla Natalija Milovanović.

Literarni nokturno – Jana Radičević: če povem se lahko uresniči

"Ali si popolnoma pozabil na to, kako nesrečen si?"

Čeprav je Francesco Petrarca znan predvsem kot pesnik, je konec štiridesetih let 14. stoletja napisal prozno besedilo z naslovom Moja skrivnost ali O skrivnem neskladju mojih stremljenj. V njem je dramatiziral globoko duhovno krizo, v kateri se je znašel, ko je želel živeti čisto, duhovno življenje predanega kristjana, hkrati pa ni hotel opustiti branja poganskih avtorjev rimske antike. Besedilo je dialog v treh knjigah, gre za izpraševanje vesti – avtorja predstavlja mladi pesnik Francesco, vest pa njegov vzornik sveti Avguštin. Za prevod tega dela, ki je izšlo lani pri Slovenski matici, je prevajalec in pisec spremne besede Tomaž Potočnik prejel nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev.

Izbrana proza - Francesco Petrarca: Moja skrivnost