Kot hommage ameriškemu pisatelju Paulu Austerju, ki je umrl 30. aprila v New Yorku, bomo poslušali odlomek iz njegovega Zimskega dnevnika.

"Moj hortus conclusus ima steklene stene, saj veliko gledam ven in drugi gledajo noter, jaz sem zaprta, ampak oversharam, lažem in govorim po resnici hkrati, sedim na oltarju, ki sem si ga zgradila, in gledam ven skozi stene, ampak verjetno bi bilo bolje, da bi se samo naučila razbiti steno."

Sorodna novica Eva Mahkovic: Toxic

Avtofikcijska žanrsko hibridna knjiga Toxic Eve Mahkovic opisuje bivanjsko tesnobo mlade ženske, ki ji ni lahko živeti, čeprav ima, po vsem sodeč, uspešno življenje, ženske, ki je prezaposlena sama s sabo, kot je večina nas, samo da to odprto priznava, ter poskuša sproti sestavljati nekakšen zemljevid same sebe. Toxic je prežet z osebno perspektivo pisateljice – knjiga je sestavljena iz portretov in avtoportretov, mitov, analiz serij, razgradnje konceptov in se izteče v nekakšen divji seznam, naslovljen Vertigo. Izbrali smo odlomek iz prvega dela knjige z naslovom Oktober: Avtoportreti. Besedilo bere Saša Mihelčič.

"Starec vsake toliko zarjove, da ni naključje, da je bil prav on, ne kakšen drug še živeč Islandec, za model velikana v prenovljenem grbu nove republike. Fant mu sledi, da si ne bi kaj naredil. Kot da bi lahko preprečil, da trol razsuje sebe ali kar mu pač pride na pot."

Izbrana proza prinaša odlomke iz drugega romana Sjónove mojstrske trilogije CoDex 1962 (Prvi del, Tvoje oči so me videle, je v slovenskem prevodu Andreja Perica izšel lani pri založbi Goga). Drugi del trilogije je izšel leta 2001 s podnaslovom S trepetavimi solzami (kar je sintagma, vzeta iz islandske državne himne). Napisan je v žanru skrivnostne kriminalke, tudi tega je prevedel Andrej Peric.

Sorodna novica "Človek je žival, narejena za pripovedovanje zgodb. Za druge živali pa ne vem, se še nismo pomenili"

Leo Loewe, judovski begunec iz koncentracijskega taborišča, ki so ga skrivaj negovali v nemškem gostišču, poleti leta 1944 prebegne na Islandijo z glinastim dojenčkom in zlatim prstanom, bistvenim za oživitev otroka. A že na ladji mu prstan ukradejo ... Zgodbo, za katero so značilne nenadne spremembe registrov, slogov in žanrov, pripoveduje njegov še nerojeni sin Jósef. V trilogiji CoDex 1962, ki jo zaznamujejo različne zgodbe, zastranitve in slikoviti liki, ta osrednji sodobni islandski avtor raziskuje teme nacionalizma, družbene pravičnosti in ponovne judovske naselitve na Islandijo, pri tem pa se opira na islandsko ustno slovstvo in svetopisemski slog ter široko mrežo svetovne književnosti. Avtor rad poudarja, da imajo Islandci pri spopadanju s stvarnostjo bolj kot dejstva radi domišljijo. Prav njegova divja, prevratna domišljija je tudi ena njegovih največjih vrlin. Besedilo interpretira Matej Puc.

"Čas se konec koncev izteka. Morda je čisto prav, da zdaj odložiš svoje zgodbe na stran in raziščeš, kako je bilo živeti v tem telesu od prvega dne, ki se ga spominjaš, do danes."

Zadnjega aprila je v New Yorku umrl Paul Auster, ameriški pisatelj, esejist, prevajalec, pisec scenarijev in pesnik judovskega rodu. Rodil se je leta 1947 v Newarku v zvezni državi New Jersey. Na literarno prizorišče je stopil v osemdesetih letih z romanom Newyorška trilogija. Delo Zimski dnevnik (Winter Journal, 2012) je pisateljev strnjen, sporadičen popis osebnih izkušenj ob vstopu v "zimo" življenja. V izbranem odlomku se posveča brazgotinam, ki so kot zemljevid njegove življenjske poti, vklesan v njegovo telo. Prevod Ane Grmek interpretira Blaž Šef.

… v popolni tišini so jo odpeljali na urgenco. Greha vredni reševalec je duhovičil samo pred občinstvom v slaščičarni, ko sta ostala sama, pa je postal dolgočasen kot tri dni star pustni krof. Brez marmelade.

Barbaro Cerar, dramsko igralko in prvakinjo Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, poznamo iz številnih vlog na odru, pa tudi iz filmov in s televizije. Na sceno slovenskega leposlovja je stopila nedavno s prvencem Pretežno jasno o glavni junakinji Olgi, ki jo zapusti partner, ona pa ugotovi, da je noseča. "Roman Barbare Cerar je preprosto odličen. Svež, barvit, dinamičen, jezikovno bogat, igriv, predvsem pa duhovit. Morda na trenutke trpko duhovit", je zapisal pisatelj Vinko Möderndorfer. Besedilo avtorica tudi sama bere.

Tri neprespane noči so iz mene naredile norca, blazneža, obsedenega upornika, spominjal sem na arabskega zapornika v Guantánamu, ki sem ga enkrat videl po televiziji. Čisto zaripel je bil od besa, ogorčenosti in obupa. Samomorilen. (Abdellah Taïa: Počasno življenje, roman, 2019)

Maroški pisatelj in filmar Abdellah Taïa se je rodil leta 1973 v mestecu Salé pri Rabatu. Po študiju na univerzah v Rabatu in Ženevi se je pri šestindvajsetih preselil v Pariz in tam opravljal doktorat iz francoske književnosti 18. stoletja, hkrati pa se intenzivno seznanjal s filmsko in likovno umetnostjo.

Abdellah Taïa je avtor mnogih samostojnih knjig, večinoma romanov na avtobiografski podlagi; skupaj s filmskim producentom in režiserjem Frédéricom Mitterrandom pa je napisal intimno in družbeno zgodovino Maroka.

Taïa je prvi odkrito gejevski pisatelj in filmar iz Maroka, države, v kateri je za istospolno usmerjenost zagrožena zaporna kazen. Javno se je razkril leta 2006, naslednje leto pa se je znašel na naslovnici neodvisnega maroškega časopisa TelQuel, v katerem so objavili intervju z njim. Odtlej je javni zagovornik pravic skupnosti LGBTQIA+ v islamskem svetu. Avtor oddaje in prevajalec: Andrej Peric.