"Saj, z zidka na ulici Romagna so jih večkrat opazovali, vojake, kako preskakujejo jarke in plezajo po lesenem zidu; a zakaj so zdaj vsi prišli gledat, kako žrejo plameni hišo, ki je tako lepa in visoka? Vse okoli fontane so, kjer po navadi kočijaži napajajo svoje konje, a zdaj ni kočij. In zakaj gasilci ne smejo gasiti? Zakaj vojaki mirno gledajo črne može, ki odrivajo gasilce, ko ti razpnejo platno in nekdo z okna pade nanj in potem visoko odskoči kakor Branko, ko se vrže na vzmeti mamine postelje?"

Pesmi tržaških ali s Trstom povezanih pesnikov
Z odlomkom napovedujemo niz literarnih oddaj, ki bodo ubrani na tržaško temo. 13. julija pred 100 leti so v Trstu fašisti požgali Narodni dom, kar še danes ostaja bolečina Slovencev, ne samo tržaških. Tako bomo od 6. do 13. julija v oddajah Lirični utrinek (Ars) prisluhnili pesmim tržaških ali s Trstom povezanih pesnikov, tako obarvani pa bodo tudi Literarni nokturni od 8. do 14. julija.

Med drugim bo na sporedu odlomek iz knjige Trg Oberdan Borisa Pahorja. Avtorja sta v njegovem dolgem ustvarjalnem obdobju pritegovali predvsem dve temi: doživetje uničevalnih taborišč med drugo svetovno vojno – to je opisal v romanu Nekropola, in izpostavljeni položaj slovenstva v Trstu. S to temo se ukvarja tudi v omenjenem spominsko-refleksivnem delu. Sam trg, ki je dobil ime po Guglielmu Oberdanku, je temen simbol vseh tistih Slovencev, ki so v zgodovini zatajili slovenske korenine, Guglielmo je bil namreč sin Slovenke Marije Jožefe Oberdank, pod vplivom iredentističnega gibanja pa se je začel zagrizeno zavzemati za italijanstvo ter prav zato zatajil črko "k" v svojem priimku. Pahor v svojem delu v izrazito mozaičnem slogu prepleta spomine, refleksije, citate in odlomke iz svojih del in uspe ustvariti avtentičen portret položaja primorskih Slovencev v polpretekli zgodovini.

Sorodna novica Črni obroč, prvi roman o požigu Narodnega doma, zdaj tudi kot zvočna knjiga prek radijskih valov

Luna, ki v štirih jezikih molči
"Sonce kar gre čez naše predmestje, ne zna še
pozdravit po naše. Luna v štirih jezikih molči."

Marko Kravos, poet s širokim razponom od vznesene radoživosti do trpke ironije, trdno stoji na svojih tržaških tleh in tako je v njegovi poeziji čutiti tudi zrak, ki ga diha – včasih sredozemsko igriv, drugič težko zadušljiv. Nekaj njegovih pesmi, ki smo jih izbrali za oddajo, se bolj ali manj neposredno nanaša na življenje v Trstu, podobno pa bodo obarvane tudi pesmi Miroslava Košute in Irene Žerjal.

Dva dni pred stoto obletnico fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu bomo v oddaji Izbrana proza (Ars) objavili odlomek besedila z naslovom Grmada v pristanu Borisa Pahorja. Novelo je prvič objavil leta 1959 v knjigi z naslovom Kres v pristanu, v njej pa opisuje, seveda, čas dvigajočega se fašizma v Trstu, ko je bil Pahor še sam otrok in je dogodke izpred stotih let doživel.

Od 12. do 14. julija bo sledilo še več tržaško ubranih oddaj (Alojz Rebula: Kačja roža, Jan Morris: Trst in kaj pomeni nikjer, Marij Čuk: Črni obroč, Boris Pahor: Metulj na obešalniku, Marija Kostnapfel: Pesmi), o katerih pa več prihodnjo nedeljo.

Vendarle pa teden ne bo samo v znamenju Trsta. Prav danes začenjamo z julijskim ciklom humoresk Rada Murnika – od njegovega rojstva mineva 150 let. Pisatelj je v zadnjem desetletju 19. stoletja in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja v svojih spisih in tudi kot urednik satiričnih časnikov Jež in Osa zabaval slovenske bralce s humornimi zgodbami o raznovrstnih značajih; smešil je povzpetništvo, bahavost, preračunljivost in podobne lastnosti tedanjega malomeščanskega in podeželskega človeka. Zaslovel je s satiričnim romanom Groga in drugi, kmalu so sledile povest Matajev Matija, dve satirični igri in druga besedila, njegovo zadnje obsežnejše delo pa je zbirka humoresk Ženini naše Koprnele. Začeli bomo s kratko humoresko Večni snubač v interpretaciji igralca Borisa Kralja.

V torek in četrtek bomo zaznamovali dve 90. obletnici: najprej obletnico rojstva pomembnega poljskega avtorja Sławomirja Mrożka, ki je pisal predvsem družbeno satirična dela, pogosto stopnjevana do groteske in absurda ter obletnico smrti slovitega avtorja zgodb o detektivu Sherlocku Holmesu.

Pomisleki, zamisleki in tudi domisleki
"Prijateljica iz Ljubljane mi želi vse dobro. Domišlja si, da je kot v vojnem stanju. V resnici je bolj tako, kot da bi gosta nevidna odeja legla na mesto, obsijano s soncem."

Danes pa sklepamo ciklus oddaj Spomini, pisma in potopisi z naslovom Sredi karantene – v juniju smo slišali, kako so jo preživljali Aleš Berger, Goran Vojnović, Nives Vidrih in Gregor Podlogar, danes ob 18.00 pa je na vrsti še zadnje besedilo z naslovom Karantena. Rim. Dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec se je v drugi polovici februarja znašel na barikadah evropskega širjenja epidemije, ob intenzivnem vsakodnevnem poročanju za naš radio in televizijo pa so nastajali tudi zapisi, s katerimi je sprva odgovarjal na vprašanja svojih sledilcev na družbenih omrežjih. Toda sčasoma so njegovi premisleki postajali čedalje bolj osebni "pomisleki, zamisleki in tudi domisleki", kot je zapisal v uvod svoje knjige dnevniških zapisov. Ta bo izšla v teh dneh – pod istim naslovom.