Obsežen pisateljski opus norveške pisateljice in Nobelove nagrajenke Sigrid Undset je razdeljen na romane iz sodobnosti in zgodovinske romane, ki so le navidezno zgodovinski, ker poudarjeno obravnavajo čustva in hotenja sodobnega človeka. Tak je tudi roman Olav, Audunov sin, ki mu je avtor Literarnega večera Marjan Kovačevič Beltram namenil osrednjo pozornost.

Per Hallstrom, predsednik Nobelovega odbora pri Švedski akademiji, je ob podelitvi Nobelove nagrade avtorici leta 1928 med drugim poudaril, da je Sigrid Undset v svojih zgodnjih romanih in novelah "slikala sodobno življenje mladih žensk iz okolice Osla. To je bila nemirna generacija, pripravljena na najusodnejše odločitve, kakor hitro je šlo za uresničevanje njenih teženj po sreči, takoj odločena prevzeti nase skrajne logične in čustvene posledice lastne impulzivne narave ter strastno zagledana v resnico. Ta generacija je morala posebej drago plačevati svoje gledanje na resničnost. Morala je skozi številne preizkušnje, preden je spet našla notranjo zbranost, in nekaj njenih predstavnic je v bojih popadalo. Ženske te generacije so bile od sile osamljene v neubranem svetu. (…) Z živahno domišljijo se je Sigrid Undset vživljala v življenje teh žensk; slikala jih je s simpatijo, a z neusmiljeno resnicoljubnostjo …" Odlomke iz omenjenega romana interpretira Matej Puc.

Nagnil se je k nji, ustnice so mu trepetale, komaj je branil solzam. "Kaj bi jaz dal, o Breda ... " - "Eno kavo, tri čokolade ... pol litra cvička!" - "Kaj bi jaz dal, o Breda, da bi šel ta kelih mimo naju …"

Ponesrečen feljton je Ivan Cankar objavil 21. maja leta 1910 v časopisu Slovenski narod. Prav zlahka se vživimo v situacijo, ki smo jo skoraj gotovo v podobni obliki že kdaj doživeli: dva mlada, zaljubljena človeka imata hudo težavo. Ni pomembno, kakšno, dejstvo je, da sta nesrečna in da se morata o tem pogovarjati. Vendar v njun zaupni in boleči pogovor vdira življenje samo, ki mu ni mar za posameznika. Sta pač v gostilniškem okolju, ki zahteva svoje. Velik pisatelj je nalogi, kako to opisati, kos, seveda. Rezultat? Besedilo, ki deluje komično in se ob njem lahko hahljamo ... V Literarnem nokturnu ga je interpretiral Blaž Šef.

Zgodovina njegovega sorodstva, nikjer pošteno dokumentirana zgodba družine Roth, ki bo, če se ne bo končno nekdo pobrigal za to, že kmalu izginila v žrelu pozabe. (…) Če iz tega ne bo nič, bo še naprej živel tako kot doslej in tudi to bo čisto v redu.

Heinz Strunk (1962) je nemški pisatelj, glasbenik, satirik in igralec. Po prvencu Meso je moja zelenjava je objavil še enajst literarnih del. Zadnje z naslovom Poletje v Niendorfu je bilo uvrščeno v širši izbor za nemško književno nagrado. V romanu se Georg Roth, 51-letni odvetnik za področje gospodarskega prava, poda v baltsko obmorsko letovišče. V treh mesecih namerava napisati roman o svoji družini. Žal začne okoli njega krožiti njegov stanodajalec gospod Breda, čigar življenje se že predolgo vrti okoli pijače. Kot vseprisotna krajevna senca v svet alkohola počasi in vztrajno vleče tudi Rotha. Strunk pred navdihujočo obmorsko kuliso z veliko humorja in ironije vrstico za vrstico opisuje propad moža na življenjski prelomnici. Prevod odlomka v Izbrani prozi je delo Ane Grmek.

samo minuta mi je ostala / in v njej / neboleče ugašanje / voščene sveče / njen vonj in mrak

Joshua Beckman (1971) je leta 1998 izdal svoj prvenec Stvari se dogajajo in zanj prejel nagrado revije Poetry Review. Sledile so samostojne in skupinske knjige poezije, skupaj jih je izdal več kot deset, s katerimi se je uveljavil kot eden vodilnih ameriških pesnikov svoje generacije. V svoji poeziji na inovativen način pristopa k tradiciji tiste ameriške poezije, ki ji največ pomenijo postajanje, potovanje in radost nad življenjem. Kot urednik pri založbi za poezijo Wave Books, ki deluje v Seattlu in New Yorku, živi in dela razpet med tema dvema mestoma. Beckman goji tesne vezi s slovensko poezijo in je kot pesnik že večkrat obiskal Slovenijo. V slovenskem prevodu je leta 2003 v knjigi z naslovom Zapusti New York izšel izbor njegovih pesmi, leta 2012 pa še zbirka Sunek, ki je bila prva njegova v celoti prevedena knjiga.

V Literarnem nokturnu Lea Mihevc interpretira devet pesmi iz njegove zadnje knjige Živalski dnevi, izdane leta 2021. Knjiga je skrbno sestavljen niz pesniških fragmentov o krhkih trenutkih življenjskih radosti in nenehnem spopadu s propadanjem, spomini in minevanjem.

V literaturi mi gre za to, da v njej sozvenita ljudska in umetna tradicija, visoko in nizko, podzavest in pamet. To se mi zdi najbolj naravno okolje pri umetniškem spočenjanju.

Marko Kravos, pesnik meje in stičnih prostorov, kot se je nekoč označil, živi in deluje v Trstu, tesno vpet v tamkajšnje in tudi vseslovensko kulturno in družbeno življenje. Njegova poezija je polna zvočnosti, igre in domišljije, erotično-čutne radoživosti ter jedke družbene kritičnosti. 16. maja praznuje 80-letnico in ob tej priložnosti je Peter Kuhar pripravil Literarni večer z izborom njegove poezije.