Triindvajseti april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic – na Arsu smo ga zaznamovali z Literarno matinejo. Ste se že vprašali, kaj sploh je knjiga? Ali kateri so prelomni trenutki v njeni zgodovini? Kdaj in kako se pojavi trgovanje s knjigami in kdaj knjiga postane tržno blago? O tem in še marsičem se je pred svetovnim praznikom knjige in avtorskih pravic z Miho Kovačem pogovarjala Tina Kozin.

V četrtkov Literarni nokturno pa smo uvrstili drobec iz romana Bralec nemškega pisatelja Bernharda Schlinka: odlomek o ljubezni dijaka in šestintridesetletnice, ki je hvalnica branju.

Tina Kozin bo v naslednji Literarni matineji gostila Katarino Klajn, Heleno Koder in Tatjano Plevnik. KUD Sodobnost International ob svetovnem dnevu knjige tradicionalno razglasi zmagovalca natečajev za najboljšo kratko zgodbo in najboljši esej, vsako drugo leto se jima zadnje čase pridruži tudi dobitnik oziroma dobitnica nagrade za spodbujanje veselja do branja sončnica na rami. O natečajih, njihovem pomenu za ustvarjanje, o ustvarjanju, branju in še čem z letošnjimi lavreatkami Tatjano Plevnik, dobitnico nagrade za najboljšo kratko zgodbo, Heleno Koder, dobitnico nagrade za najboljši esej, in Katarino Klajn, dobitnico nagrade sončnica na rami.

Sodobna proza, slovenska in tuja
V ciklu petkovih Literarnih nokturnov Dekameron C-19 je ta teden na vrsti Fiamettina zgodba. Nekatere stvari je težko ali celo nemogoče pripovedovati na glas, ena takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina. Ne pripoveduje je drugim, ampak sebi. Po tiho. Zgodba je iz prvega dela cikla, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček.

Emmanuelle Richard (1985) je francoska pisateljica, ki je magistrirala iz kulturnega menedžmenta. Od prvenca leta 2010 je objavila pet romanov, nekatere med njimi stroka uvršča med mladinska dela. Njen najuspešnejši je Za kožo iz leta 2016, za katerega je bila nominirana za več nagrad in prejela nagradi Anaïs Nin in Marie Claire. Odlomek v oddaji Izbrana proza – prevedel ga je Andrej Pleterski - je iz sredine avtoričinega predzadnjega romana Razpadanje iz leta 2018, ki tematizira motiv razrednega sovraštva kot odziv na razredni prezir. Mlada protagonistka v današnjem Parizu zato, da lahko preživi in študira, opravlja vrsto honorarnih del, hkrati pa išče svoj prostor pod soncem.

Pisatelj in dramatik Emil Filipčič, tudi mnogoimenski literarni junak velikega dela svojih romanov, v svojem pisanju pogosto razmišlja o svojem ustvarjanju. Njegova avtorefleksija je včasih skoraj filozofska, drugič vihravo razposajena. Duhovito jo je popisal tudi v romanu Problemi, za katerega je pred desetimi leti prejel nagrado Prešernovega sklada. V Humoreski tega tedna avtor nastopa pred tisočglavim občinstvom. Besedilo interpretira Barbara Cerar.

Lani novembra je umrla Jan Morris, valižanska pisateljica, ki je napisala vrsto knjig o mestih in deželah, vendar je zavračala oznako avtorice potopisov. Dosledno je vztrajala v svojem obrobnem položaju, a v njem odprtih rok sprejemala drugo in drugačno. Z globino, širino in humorjem je pisala o krajih, časih in ljudeh – pa tudi o sebi. V slovenščino imamo prevedeni njeni izjemni knjigi o Trstu in Benetkah. Namenjamo ji nedeljski Literarni portret, ki ga je pripravila Staša Grahek.

Sorodna novica Poslovil se je pesnik France Pibernik, ki se je posvetil delom zamolčanih pesnikov

Ne brez sodobne poezije
Pred dnevi je umrl France Pibernik. Bil je pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar; je avtor sedmih pesniških zbirk, treh avtobiografskih del, pa številnih publicističnih in strokovnih besedil. Posebej se je namreč posvečal raziskovanju avtorjev, ki so bili v času komunističnega režima politično prepovedani in zamolčani. Pripravil je antologijo Jutro pozabljenih, pa knjige poezije Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja, monografijo o Edvardu Kocbeku, knjigo intervjujev z Zorkom Simčičem in biografijo o Alojzu Rebuli.

Pesnik Tone Pavček je zapisal: "Pibernikova poezija je zagotovo najbolj intimna in najbolj tenka žila izpovednosti, pričevanja o njegovem bivanju med nami, zato zagotovo tudi njemu, če že ne toliko svetu – sveta stvar."

V Literarnem nokturnu Pibernikove pesmi iz zbirke Ajdova znamenja interpretira dramski igralec Boris Juh.

Cvetka Lipuš je pri založbi Beletrina na začetku leta objavila novo pesniško zbirko Odhajanje za začetnike. V Literarni nokturno smo uvrstili nekaj značilnih pesmi iz zbirke, pesmi, ki med drugim tematizirajo razmerje lirskega subjekta do okolice, do drugih.

Amalia Iglesias Serna se je rodila leta 1962 v Menazi in je mladost preživela v Bilbau, kjer je študirala španski jezik in književnost. Zdaj živi v Salamanci. Že v prvi zbirki pesmi Kraj za ogenj, objavljeni leta 1985, je presenetila s slikovito in drzno pesniško govorico. Za zbirko je prejela ugledno nagrado adonis. Sledilo je še nekaj knjig. Amalia Iglesias Serna je ena najznačilnejših predstavnic sodobne španske poezije. Njeno pisanje predstavlja nekakšno novo različico nadrealističnega pisanja. Pesmi je prevedel Ciril Bergles, za Literarni nokturno jih je interpretirala Stannia Boninsegna.

Dan upora
V Prišlekih, romanu, ki ga številni štejejo za najboljši slovenski roman 20. stoletja, je Lojze Kovačič literarno silovito opisal svojo lastno življenjsko izkušnjo. Kot desetletni otrok je z družino zapustil rodno Švico in prišel v Slovenijo oziroma Jugoslavijo. Življenje v predvojni Jugoslaviji je bilo težko – kmalu se je začela tudi vojna. V oddaji Spomini, pisma in potopisi boste slišali odlomek iz Prišlekov, v katerem Lojze Kovačič opiše, kako je kot deček doživel okupacijo aprila 1941.

Mineva sto let, odkar se je v Peratih pri Livku nad Kobaridom rodil Janko Perat, pisatelj, publicist in družbeni delavec, avtor številnih memoarskih spisov in strokovnih del o varstvu narave, lovu in planinstvu, besedil o drugi svetovni vojni ter o bitkah na Bližnjem vzhodu. Tudi Peratova leposlovna dela so povezana z naravo in vojno, še posebej s čezmorskimi enotami v narodnoosvobodilnem boju.

V slovenski partizanski literaturi so posebnost, saj opisujejo politično in zgodovinsko dogajanje med čezmorci. Tak je tudi roman Odločitev v puščavi, v katerem opisuje Slovence v Primorju in Istri, ki so bili italijanski državljani in so jih mobilizirali v italijansko vojsko, jih poslali v Libijo, nato pa so tam našli pot do zaveznikov. Odlomek iz romana interpretira dramski igralec Miha Nemec.

Nada Dragan - Živa je bila kot študentka medicine internirana v italijansko taborišče Gonars. Po kapitulaciji Italije se je kot borka in bolničarka pridružila Gregorčičevi brigadi; pozneje je bila partizanska učiteljica in po vojni dopisnica Tanjuga. Med vojno je pisala meditativno liriko in v njej izrazila upe, pričakovanja, strahove, bolečino, srčnost slovenske partizanke in uporniške generacije. Pripravila je zbirko z naslovom Vijuga življenja, ki pa je ostala v rokopisu.

Cirila Kosmača poznamo po novelah in povestih, kot so Pot v Tolmin, Tantadruj, Balada o trobenti in oblaku, Tistega lepega dne, Očka Orel, Sreča ali po romanu Pomladni dan. Lani pa so v knjigi Lovim pomladni veter izšle njegove manj znane zgodbe in povesti. Za Literarni večer smo izbrali dve, v katerih Kosmač pripoveduje o svojem doživljanju pred- in medvojnega vrenja. V zgodbi Osnutek za daljšo zgodbo (1951) ga ujamemo oktobra leta 1939 v Parizu, kjer sreča znanko iz domače doline, v zgodbi Prebujenje (1945) pa v Marseillu teden dni pred začetkom vojne v Jugoslaviji. Oddajo je ob pomoči spremne besede Andraža Gombača iz omenjene knjige pripravil Matej Juh.