"Zaprl je vrata in se s hrbtom naslonil nanja. Tema ga je zagrnila kot pasta za čevlje, malo se mu je celo zavlekla v usta, da je moral pljuniti."

David Albahari je eden najopaznejših predstavnikov postmodernizma in metafikcije v srbski književnosti. Nesporni odliki njegovih besedil sta sugestivnost govorice in spretno prehajanje iz pripovedi v molk, ki v avtorjevem opusu postane eden izmed ključnih generatorjev pomena. V zgodbi Noč v Ljubljani se glavni lik, mladenič Marcus, po naključju znajde v Ljubljani, kjer mora pred nadaljevanjem poti prebiti noč.

"Vse bolj jasno postaja, da je vse, kar delam, fragment, vedno pogosteje odneham, vedno več pustim dokončno nedokončano; nedokončano postaja moj žanr; nimam več časa; prosim za razumevanje, da nimam več časa; nasploh nobenega časa več, v naglici, vaš ..."

Pisatelj in dramatik Martin Walser, poleg Günterja Grassa in Heinricha Bölla eden ključnih avtorjev nemške povojne književnosti, prejemnik Büchnerjeve nagrade leta 1981 je pogosto pisal o notranjih konfliktih svojih literarnih likov. V slovenščino sta poleg nekaj dramskih besedil prevedeni njegovi deli Bežeči konj in Ljubeči moški, v Literarnem nokturnu pa boste slišali kratko zgodbo Odkritje idealne točke.

"Prizori, situacije iz otroških knjig so zame zgolj domišljijski scenariji; v francoski družini pride mama iskat hčer ali sina v šolo; na francoskih ulicah starši povsem naravno hodijo drug ob drugem ..."

Assia Djebar sodi med najpomembnejše pisateljice frankofonske magrebske književnosti. Njeno pravo ime je bilo Fatima-Zohra Imalajen, rodila pa se je v Alžiru. Na ustvarjalni poti se ni ukvarjala samo s pisanjem, temveč tudi s filmsko režijo in je danes prepoznana kot prva alžirska filmska scenaristka in režiserka znana pa je bila tudi po feminističnih stališčih. Velik del njenega obsežnega literarnega opusa sestavlja psihološka proza, napisana kot kronika alžirske vojne z vidika muslimanske ženske. V slovenščino sta prevedena roman Ljubezen, fantazija in kratkoprozna zbirka Alžirske ženske v svojih sobanah.

"Bila je otrok računalniške generacije. Pri dvaindvajsetih je bila sposobna z računalnikom početi to, kar je Yehudi Menuhin nekoč počel s svojo Stradivarko."

Angleški pisatelj Frederick Forsyth je avtor uspešnih knjižnih trilerjev, morda najbolj znana sta Zadeva Odessa in Operacija Šakal, v literarnem večeru pa boste slišali boste odlomke iz romanov Božja pest in Operacija Šakal ter kratke zgodbe Umetnost prevare. Oddajo in prevode je pripravila Mateja Perpar.

"Viski in pivo sta kar tekla iz mene, špricala sta mi izpod pazduh, jaz pa sem nosil svoje breme na hrbtu kot križ, razdeljeval sem časopise, dostavljal na tisoče pisem in se opotekal, ves čas na soncu."

Ameriški pisatelj Charles Bukowski je skoraj brez izjeme posvečal svojo pozornost ljudem z dna družbene lestvice. Tudi v prvem romanu Pošta iz leta 1971 opisuje svet proletariata, napisal pa ga je na podlagi lastnih izkušenj, saj je tudi sam, tako kot glavni antijunak romana Henry Chinaski, več let delal kot poštar. V izbranem odlomku se sprašuje o delu, ki ga opravlja, opisuje dolgčas in ponižanja, ki jih doživlja, vse skupaj pa začini z grenko ironijo.

"Ni dvoma, metlin držaj je umrljiv človek! Narava ga je poslala na svet močnega in krepkega v bohotnem stanju polnosti in poraščenega z lastnimi lasmi na glavi in mu te poganjke smotrno razvejala, dokler mu sekira nezmernosti ne oklesti zelenih vej in ga spremeni v posušeno steblo."

Jonathana Swifta, angleško-irskega pisatelja s preloma 17. in 18. stoletja, danes večinoma poznamo po Guliverjevih potovanjih, Tina Mahkota pa je izbrala in prevedla tri njegove pamflete ter jim napisala spremno besedo. Njihovi naslovi so Mediacija o metlinem držaju, Skromni predlog za preprečevanje otrokom revežev na Irskem, da postanejo breme svojim staršem ali deželi, in s katerim se jih napravi javno koristne (predvsem ta zapis je izjemno provokativen in je v svojem času buril duhove gospode, ki jo je Swift v njem neposredno nagovoril) ter Ko nekoč bom star.

"Na Mali triglav sem lezel po kolenih, kakor drsajo romarice na Brezjah okrog oltarja. Na sedlu pa smo na Finžgarjev nasvet kar stekli čez, da je bilo hitreje za nami."

Pisatelj Janko Mlakar, duhovnik in navdušen planinec, je planince na začetku 20. stoletja uvrstil med sorodnike vrečarjev z znanstveno oznako 'homo alpinus'. Njegovi planinski spisi o gospodu Trebušniku in drugih predstavnikih te vrste so zabavali ne le sodobnike, ampak jih kljub patini radi prebiramo in poslušamo še danes. Štirim pa bomo ta mesec namenili oddajo Humoreska tega tedna. Za začetek poslušajmo, kako je bilo Prvikrat na Triglavu.