To so vprašanja, ki se med drugim zastavljajo ob delih Kazua Ishigura, Johna Miltona, Mohameda Abdula Munema, Olge Tokarczuk in Tomaža Pengova.

"Niste nič radovedni? Človek božji, v tej hiši se godi nekaj usodnega. Je mogoče, da niste prav nič radovedni?"

Britanski pisatelj japonskega rodu Kazuo Ishiguro (1954, Nagasaki) je po diplomi delal v dobrodelni organizaciji za brezdomce, v prostem času pa je začel pisati. Pozornost je vzbudil z objavo treh kratkih zgodb v antologiji novih avtorjev leta 1981. Doslej je objavil osem romanov in zbirko kratke proze, piše tudi scenarije. Za svoje ustvarjanje je leta 2017 dobil Nobelovo nagrado za, kot so zapisali, "izjemno emotivno moč, s katero je v romanih razkril brezno, ki se skriva onkraj našega iluzornega občutka povezanosti s svetom". V oddaji Literarni večer Miriam Drev predstavlja tega avtorja prek odlomkov romanov Ostanki dneva (prev. Srečko Fišer), Ne zapusti me nikdar (prev. Katarina Jerin) in Pokopani velikan (prev. Miriam Drev). Odlomke v oddaji iz leta 2017 interpretirata Sabina Kogovšek in Branko Jordan.

"Duhovi, Sile tega brezna, Kaos / in ti, pradavna Noč! K vam ne prihajam, / da motil bi in drezal kot vohun / v skrivnosti vašega kraljestva: dolga / in nujna pot me vodi skozi vaš / imperij k luči, ko v puščavah mraka / zgubljen in brez vodnika tavam, sam, / in iščem bližnjico do mračnih mej, s sosednjim Rajem."

Mineva 350 let od smrti največjega angleškega pesnika 17. stoletja, Johna Miltona, ki velja tudi za enega izmed najbolj učenih literatov vseh časov. Izhajal je iz premožne družine, ki mu je omogočila, da se je po študiju na Cambridgeu, ki ga je končal z magisterijem, lotil šestletnega zasebnega študija. Odpotoval je v Italijo, kjer se je seznanil z vodilnimi razumniki tistega časa, tudi z Galilejem. Po letu in pol se je na predvečer državljanske vojne vrnil v Anglijo in bil po usmrtitvi Karla I. zaradi svobodomiselnih idej imenovan za tajnika Državnega sveta. Po porazu republike in s prihodom Karla II. se je moral umakniti iz javnosti. Umrl je osamljen leta 1674. Miltonovo življenjsko delo Izgubljeni raj je izšlo leta 1667, bilo potem še nekajkrat ponatisnjeno, druga, popravljena izdaja, po kateri je narejen tudi slovenski prevod Marjana Strojana, pa je bila natisnjena v letu pesnikove smrti. V izbranem odlomku v Literarnem nokturnu avtor opisuje srečanje med Satanom ter silami Kaosa in Noči. Interpretira Boris Juh.

"Približno deset ur je minilo, odkar sem zapustil svoj dom, čeprav razdalja med Alepom in Gaziantepom po avtocesti ni več kot deset kilometrov. A zdaj se razdalja meri v dolgih letih – glej, koliko časa boš potreboval, da dospeš do drugega Neznanega … ali do drugega strahu."

Sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu Mohamed Abdul Munem (1965, Alep) je leta 1996 ustanovil svojo založniško hišo, ki je nepretrgoma delovala do izbruha sirske državljanske vojne 2011. Izdajal je dela številnih avtorjev, med drugim tudi kurdskih, ki jih režim ni priznaval. Njegov pesniški prvenec z naslovom Jutranja klapa je v Siriji izšel leta 2009, leto pozneje pa je izdal roman Palestinska črna kumina. Ko je bila njegova založba porušena, je marca 2016 čez Turčijo in Grčijo pribežal v Slovenijo, kmalu mu je sledila tudi njegova družina. Pod okriljem Moderne galerije je leta 2018 izdal zbirko pesmi z naslovom Enaindvajset žensk iz Ljubljane. Njegovo življenjsko zgodbo je novinar Dnevnika Andraž Rožman opisal v knjigi Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano, ki je izšla leta 2019 pri založbi Goga. Roman Kukavičji mladič (ar. فرخ الوقواق) pa je avtobiografska pripoved o Mohamedovi begunski poti, v kateri avtor s tankočutnim, skorajda pesniškim jezikom popisuje etape svojega potovanja, srečanja in spoznanja na poti, ki se prepletajo z refleksijami o družbenopolitičnem položaju v Siriji in o tem, kaj sploh pomeni bežati v neznano. Roman bo v prevodu Zarje Vršič konec leta izšel pri založbi Goga, v oddaji Izbrana proza pa je že na voljo odlomek iz romana, ki ga interpretira Primož Pirnat.

"Turški Istanbul je veličasten zakrnelec, pravi izraz cesarstva, ki se je sesulo samo vase, takoj ko se je nehalo širiti."

Letos mineva natanko sedemdeset let, odkar je francoski pisatelj, pesnik, esejist in prevajalec Michel Butor (1926–2016), v svetu znan kot eden izmed utemeljiteljev novega romana, objavil svoj prvi roman Passage de Milan, Milanski prehod. Štiri leta pozneje, leta 1958, pa je objavil delo Duh kraja (slovenski prevod CZ, 2020), ki ima v njegovem opusu posebno mesto, saj se v njem avtor odmika od romanesknega pisanja in se usmeri bolj k eksperimentalni prozi. Butor je v njem zbral besedila, ki niso potopisi v pravem pomenu besede, ampak so nekakšne študije krajev, precej osebne, a vedno odprte za izostreno čuječnost do vsega, kar avtorja v danem trenutku obkroža. Kako Michel Butor torej vidi Istanbul, razkriva oddaja Spomini, pisma in potopisi.

"Nebo se je od tod zdelo otipljivejše in konkretnejše. Iztegniti roko, ko sediš pri ognju, in se dotakniti plamenov teh drugih, nebeških kresov!"

Sorodna novica Olga Tokarczuk: Popotovanje ljudi Knjige

Nobelovka Olga Tokarczuk je mojstrica kratkih zgodb, romanov in esejev. Svoje mojstrstvo je napovedala že s prvim romanom Popotovanje ljudi Knjige (po zaslugi prevajalke Jane Unuk in LUD Literatura ga lahko beremo v slovenščini). V romanu (ki se dogaja v 17. stoletju) se pisana skupina ljudi odpravi na potovanje, da bi našla skrivnostno Knjigo, knjigo odgovorov. Toda tako kot se spreminja njihova skupina – izvemo iz odlomka v Literarnem nokturnu –, se spreminjajo tudi oni.

"Iz zemlje gre v trto, (…) iz trte gre v grozdje …"

Tomaž Pengov je eden redkih avtorjev pri nas, ki mu je uspelo združiti poezijo in glasbo v eno. Pri njem zato ne gre za uglasbeno poezijo, temveč za poezijo, prepleteno z glasbo. Izjemno je to izrazil na zdaj že legendarnem debitantskem studijskem albumu z naslovom Odpotovanja, ki je izšel leta 1973. Petnajst let pozneje, leta 1988, je izšel njegov drugi studijski album z naslovom Pripovedi, ki je v poetičnem smislu podoben svojemu predhodniku. Kot se na martinovo spodobi, bo v ponedeljkovem Literarnem nokturnu na voljo Pengovova interpretacija narodne pesmi Rodovnik vina in nekatere njegove druge pesmi z omenjenega albuma.