Mednarodni literarni festival Vilenca je letos pod naslovom Strah in pogum združil več kot dvajset dogodkov s trinajstimi avtorji iz desetih držav, dogajanje na festivalu festivalu pa je zaznamovalo tudi literarne oddaje Radia Slovenija, v katerih smo opozorili predvsem na nagrajence.
Nagrado Srednjeevropske pobude in Društva slovenskih pisateljev je prejel mladi črnogorski književnik Stefan Bošković, in sicer za njegov zadnji roman Minister, za katerega je že lani prejel nagrado Evropske unije za književnost. Gre za groteskno politično satiro, ki odpira vprašanja politične in družbene tranzicije, vloge nacionalne kulture v sodobni družbi, prepada med politično elito in državljani ter posameznika v igri statusa in moči. Roman je napisan izrazito sveže, narativno kompleksno, sodobno in prepričljivo, preberemo v utemeljitvi žirije. V oddaji Literarni nokturno lahko slišite odlomek, ki ga je prevedla Đurđa Strsoglavec, interpretiral pa Urban Kuntarič.
Kristal Vilenice, ki ga mednarodna žirija izbere izmed avtorjev, sodelujočih pri zborniku in na literarnem branju, pa je letos šel v roke grškega pesnika, performerja in filmarja. Jazra Khaleed, po rodu iz Čečenije, se je rodil leta 1979 v Groznem, zdaj pa živi in ustvarja v Grčiji. Njegovo literaturo in družbeno delovanje zaznamuje nenehen boj proti socialnim krivicam in brutalnosti oblasti, proti rasizmu in fašizmu. V četrtkovem Literarnem nokturnu smo predstavili njegov cikel pesmi v prozi O vojni, ki prihaja, v katerem se je vživel v usodo sirskega begunca.
Letošnje geslo festivala Vilenica, Strah in pogum, bi lahko bilo tudi vodilo opusa in življenja letošnjega osrednjega nagrajenca Vilenice, avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja, ki pogosto govori o zamolčanem in razkriva ostaline nacizma. Spada v generacijo, ki se sprašuje, kaj so njihovi starši počeli med vojno, ter se s svojim delovanjem in pisanjem upira, krši tabuje in razkriva hinavščino. Winkler je tudi zagovornik slovenske književnosti – med drugim je pripomogel k temu, da lahko najvišje avstrijsko državno priznanje za literaturo prejmejo avtorji, ki ne pišejo v nemščini. Pisatelj z obsežnim opusom, za katerega je med drugim prejel avstrijsko državno nagrado za umetnost, je obseden s temo smrti in minevanja. V slovenščino so prevedene tri njegove knjige: romana Ko bo nekoč tako daleč in Roppongi ter predavanja o poetiki Trepalnico si izpulim in z njo do smrti te zabodem, avtorja pa lahko bolje spoznate tudi v Literarnem večeru, ki ga je pripravila Amalija Maček.
Vsestranski Milan Dekleva
Letošnji slovenski avtor v fokusu je vsestranski Milan Dekleva – njegov opus obsega petindvajset pesniških zbirk, osem romanov, tri esejistične knjige, številna dramska besedila, librete, besedila za popevke, songe, dejaven pa je tudi kot prevajalec. Kot pesnik odkriva celostni pogled na svet, vesolje, naravo in človeka, se posveča začetkom evropskega mišljenja in vzhodnim filozofijam in raziskuje svet različnih govoric, odlikujejo pa ga slikovite metaforične in glasovne asociacije, med drugim preberemo na spletni strani festivala. Leta 1946 rojeni vsestranski književnik je prejel že skoraj vse najpomembnejše literarne nagrade, tudi trenutno pa je izredno ustvarjalen: julija je izšel njegov novi roman Pet za kvartet, pred desetimi dnevi pa so na ljubljanskem festivalu izvedli lirično opero na njegov libreto Zora in čriček. Ta je v knjižni obliki izšel pred nekaj meseci, hkrati s pesniško zbirko In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi). Tej zenovsko vseobsegajoči zbirki smo namenili oddajo Literarni nokturno, v oddaji Literarni portret pa se osredotočamo na pesniške zbirke iz njegovega srednjega ustvarjalnega obdobja.
Ob izteku literarnega festivala Vilenica smo se ustavili še ob enem zanimivejših gostov, nemškem pesniku in pisatelju Matthiasu Göritzu. V slovenščini smo ga že lahko spoznali po romanih Sanjači in grešniki, Kratkotrajne sanje Jakoba Vossa in Parker, tik pred izidom pa je še izbor njegove poezije z naslovom V nebesih dežuje. Za oddajo Literarni nokturno smo izbrali pesmi, posvečene pesnikovemu očetu, skladatelju Händlu, dami brez hermelina in pesnici Emily Dickinson.
Sedemsto let od smrti Danteja Alighierija
Že sedemsto let mineva od smrti velikana italijanske književnosti, Danteja Alighierija, njegova poezija pa še vedno fascinira številne ljubitelje vrhunskega leposlovja. Svojo ustvarjalno pot je začel kot lirik in kot lirik je predstavljen v igrani oddaji, ki je bila posneta leta 2002 v režiji Gregorja Tozona. Dantejevo mladostno poezijo je prevedel Ciril Zlobec, ki je tudi pripravil predlogo za Literarni večer.
Med drugimi poudarki pa izpostavljamo tudi roman V avtodomu, v katerem Ivan Jablonka opisuje svoje otroštvo in mladost, predvsem poletna družinska potovanja z avtodomom, počitnice s starši in bratom od Portugalske, Italije in Korzike do Grčije, Turčije in Maroka. Srečno otroštvo pa ima tudi temnejše tone … Odlomek romana V avtodomu Ivana Jablonke, ki ga lahko slišite v oddaji Izbrana proza, je prevedla Tadeja Šergan, interpretiral pa Primož Pirnat.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje