To pomeni, da sistem podpore zajema vse člene knjižne verige, kar naj bi tudi pomagalo privesti do visoko razvite knjižne kulture. Pri teh državah Slovenija lahko dobi vpogled v programe fiksnih cen knjig, sistemu obdavčevanja knjig, naraščanje prodaje in branja knjig ter podobno.

S pomočjo Francije je nastal tudi program podpore knjigarniški mreži. Uroš Grilc, vladni svetovalec za knjigo in založništvo, dodaja, da so letos podprli 23 knjigarn, ki izpolnjujejo potrebne pogoje.

Sejem po francoskem modelu
Tudi Slovenski knjižni sejem je pripravljen po francoskem modelu. Sejem namreč ni tako strogo namenjen komercialnemu svetu kot na primer frankfurtski ali londonski sejem. Rudi Zaman, predsednik Društva slovenskih založnikov, poudarja, da je na takem sejmu poudarek predvsem na kakovostnih predstavitvah knjig. Mnogo je tudi spremljevalnih dogodkov, debatnih kavarn, nenehnega kreativnega vrveža.

Fiksne cene in neobdavčenost ... morda nekoč
Še ena evropska značilnost pa so fiksne cene knjig. Zaman je dejal tudi, da v tem času v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pripravljajo t. i. uzance - spremembe v načinu trženja s knjigami. Na Norveškem, Poljskem, v Veliki Britaniji in na Irskem knjige niso obdavčene, slovenska davčna stopnja 8,5 % pa pomeni četrto najvišjo davčno stopnjo za knjige v Evropi.