Slovenija je bila lani častna gostja uglednega Frankfurtskega knjižnega sejma. Foto: Jure Sadar
Slovenija je bila lani častna gostja uglednega Frankfurtskega knjižnega sejma. Foto: Jure Sadar

Razočaranje je še večje, ker so po častnem gostovanju Slovenije v Frankfurtu in Bologni pričakovali zagon, doživeli pa so prav nasprotno. Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da očitek o drastičnem znižanju sredstev ne drži, v prihodnje pa bodo povečevali sredstva.

Rezultati razpisa niso edini razlog za nezadovoljstvo. So le sprožilec. V javni pobudi, ki jo je podpisalo 14 slovenskih knjižnih založnikov, so opozorili tudi na dolgoletno diskriminacijo v primerjavi z drugimi kulturnimi panogami. O razdeljevanju sredstev in razumevanju stanja na področju knjige, predvsem pa, kako je lahko zmanjkalo nekaj 100 tisoč evrov, ki so ključni za slovensko knjigo, v današnjem Studiu ob 17.00.

Obljubljenih več, v resnici pa manj sredstev za knjigo
Po skoraj osemmilijonskem slovenskem vložku v gostovanje Slovenije na največjem knjižnem sejmu v Frankfurtu ter v gostovanje na največjem knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni bo Slovenija pisani besedi, prek izbora in sofinanciranja javnih kulturnih programov v letu 2024 namenila realno 20 odstotkov manj sredstev, kot jih je še leta 2021, so zapisali pri Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev. Predsednik uprave Janez Miš ob tem poudarja, da je ministrica za kulturo Asta Vrečko v oddaji Studio ob 17h, ki je bila posneta v času 39. Slovenskega knjižnega sejma, dejala, da bo po uspešnem gostovanju v Frankfurtu in v Bologni v naslednjem letu, torej leta 2024, na voljo več sredstev. "To je 5.617.000 evrov. Dejansko pa jih je na voljo skoraj 600.000 manj," pravi Janez Miš.

Studio ob 17.00: V slovenskem knjižnem prostoru šok po Frankfurtu in Bologni


Kako razumeti nasprotujoče si ocene o stanju slovenskega založništva? Kako velik je šok po Frankfurtu in Bologni?

V tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Aleksandrom Čobcem in gosti: ministrica za kulturo Asta Vrečko, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, profesor knjigarstva na ljubljanski filozofski fakulteti ter poznavalec slovenskega knjižnega trga Andrej Blatnik.

Vabljeni k poslušanju oddaje.

V slovenskem knjižnem prostoru šok po Frankfurtu in Bologni

Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da očitek o drastičnem znižanju sredstev ne drži. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan: "Gre za dobrih 300.00 evrov, in ne pol milijona, to številko so malce prenapihnili."

14 slovenskih knjižnih založnikov je v javni pobudi opozorilo na dolgoletno diskriminacijo v primerjavi z drugimi kulturnimi panogami. Foto: BoBo
14 slovenskih knjižnih založnikov je v javni pobudi opozorilo na dolgoletno diskriminacijo v primerjavi z drugimi kulturnimi panogami. Foto: BoBo

Ministrstvo: Bojazen, da ne bi poskrbeli za zvišanje sredstev, je odveč
Znesek za leto 2024 tudi še ni dokončen, saj se bodo sredstva lahko dodeljevala z dopolnilnimi odločbami. Sicer priznavajo, da je letošnjih sredstev manj zaradi Frankfurta in Bologne. V prihodnjih dveh letih, ko stroškov zaradi častnih gostovanj ne bo, pa se bodo sredstva poviševala. "Ni skrbi, da ne bi poskrbeli za zvišanje," pravi Rusjan.

Stanje je nevzdržno in ogroža tudi obstoj samih prijaviteljev
Razočaranje so izrazili tudi prijavitelji razpisa za literarne prireditve. Pri Mednarodnem literarnem festivalu Vilenica, Slovenskih dnevih knjige, Mednarodnem srečanju pisateljev PEN na Bledu, festivalu Pranger, Bralni znački … Skupaj z 11 podpisniki so zapisali, da je stanje nevzdržno in ogroža tako izvedbo prijavljenih projektov kot tudi obstoj samih prijaviteljev.