Zgodbe v zbirki Prepozno, pozneje Marka Golje, ki je izšla pri LUD Literatura, se marsikdaj začnejo z vsakdanjimi situacijami, ki bi lahko bile stereotipne, vendar avtorju vsakič znova uspe prisluhniti svojim likom, izpisati njihovo individualnost, se potopiti v atmosfero določenega trenutka in zgostiti pripovedni prostor okrog njega, piše v utemeljitvi. Goljeva proza "ni izpisana zgolj v realistični maniri, ampak nase opozarja tudi njena forma, pa naj gre za mutiranje kratke zgodbe v smeri poezije, v smeri dramskega dialoga, v katerem vloge niso več razvidne, ali pa v smeri intenzivnosti pripovedi, izpisane v enem odstavku", je še zapisala žirija.
Zgodbe v zbirki Anje Mugerli Čebelja družina, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, so prežete z motivi narave in z rituali, ki jih v globokem simbolnem sozvočju z naravo izvaja človek. Junakinjam in junakom zgodb, ki so pogosto odrinjeni, spregledani ali zaznamovani s tragično preteklostjo, prav v stiku z naravo in obredjem uspe zaceliti bolečine in spremeniti svoja življenja, predvsem pa vanje vračajo globok, z razumom nedosegljiv smisel, piše v utemeljitvi.
V Sloveniji živeči mehiški pisatelj Carlos Pascual po oceni žirije v zbirki sedmih kronik pristopa k pisanju z mešanico izkustvenega in reportažnega. Njegova Nezakonita melanholija, ki jo je izdal LUD Šerpa, izhaja iz osebnih preizkušenj. Kot je zapisala žirija: "Kronike, sicer napol novinarski in zgodovinski žanr, v tokratnem primeru gre za poudarjeno živahno in razgibano osebno zgodovino, so tako dražljiva, kompozicijsko spretno izpisana poročila o popotniku skozi fenomene sveta, ki jih dobivamo v gladkem in artikuliranem prevodu prevajalke, ki so ji tudi posvečene."
Nož v ustih, zbirka kratkih zgodb Agate Tomažič, ki je izšla pod okriljem založbe Goga, se izkazuje z jezikovno in slogovno dovršenostjo ter z vsebino, ki intrigira s svojo nepredvidljivostjo in pisavo bizarnosti vsakdana, je ocenila žirija. Avtoričine pripovedi odpirajo vrata v svet posameznikov, slehernikov, ki se sicer skrivajo za maskami obče sprejete normalnosti, a za njimi prikrivajo svojo jezo, prezir, netoleranco, osamljenost, bolečino, zaradi česar pogosto pridejo v konflikt z okolico. Pisateljica tako poleg prostorov protagonistov, izgubljenih sredi svojega življenja, pronicljivo odstira, kaj vse se lahko skriva pod površjem liberalnosti, korektnosti, hkrati pa izostri banalnosti ksenofobije in kakršnih koli oblik sovraštva, zaradi česar je po mnenju žirije proza Agate Tomažič zelo aktualna.
Strokovno žirijo letos sestavljajo predsednica Silvija Žnidar, Matej Bogataj, Robert Kuret in Žiga Rus. Žiranti, vsi tudi člani Društva slovenskih literarnih kritikov, so letos izbirali med 60 zbirkami kratkih zgodb. V novomeški založbi Goga so sicer nagrado pred leti zasnovali z omenjenim društvom v želji, da bi kakovostna slovenska kratka proza dobila več pozornosti v splošni javnosti.
Nagrado novo mesto, ki jo podeljujejo petič, bodo lavreatu izročili konec avgusta. Lani so jo podelili Sergeju Curanoviću za zbirko kratkih zgodb Plavalec, ki je izšla pri Cankarjevi založbi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje