Nagrado bodo podelili 30. maja v Cankarjevem lazu na Vrhniki, če bodo to dopuščale epidemiološke razmere.

Kot je na današnji predstavitvi nominirancev povedala članica žirije Darja Pavlič, so med prispelimi predlogi letos zvrstno prevladovali romani.

Člane žirije je zanimalo predvsem, kako so dela napisana, kakšna je njihova poetika, estetika, sporočilnost in njihov odnos do žanrskih konvencij ter kako to deluje.

Sorodna novica Andrej Blatnik

Žirijo, ki je izbrala nominirance, so poleg Darje Pavlič sestavljali še Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer in Ivan Verč (predsednik).

Sorodna novica Gašper Kralj

Blatnik je nominiran za roman Luknje. Dogaja se v času, ki ima zaostrene in do konca prignane lastnosti našega. Družbeno tkivo in vse povezovalno odmira in posameznik je vse bolj izoliran ter prepuščen lastni iznajdljivosti. Tudi pripovedovalec, ki začne kopati, kot mnogi, luknjo, skrivališče.

Sorodna novica Od zgodbe o preživetju in zaprtega kurdskega novinarja do jedrnate enciklopedije o znanosti

"Roman je spisan fragmentarno, kot niz oštevilčenih poglavij na način kanoničnih besedil in po dikciji včasih ta tudi priklicujejo, opisov zunanjega, družbe in njenega delovanja, je malo. Blatnikova pisava je pregnetena z aluzijami in citati, slog je filozofsko hladen, odmaknjen in samouvrtan s komentarji, odboji in njegove glavne retorične figure so variacije," piše v utemeljitvi.

Kraljev roman Škrbine je po besedah žirije zgodba o nenapisanih zgodbah, ki jih piše nekdo drug. Junak je prekarni prevajalec. Nameni se pisati zgodbo o babici, opisati njeno dejavno življenje v burnem 20. stoletju, o katerem skoraj ni sledu v arhivih in ustanovah, kjer je delovala. Drobce življenja beleži na raztrošenih lističih, iz katerih štrlijo le ostre in boleče "škrbine" nenapisanih zgodb.

Z vzporedno pripovedovalko Klaro komunicira po spletu. Klara urejuje škrbine in jim pripisuje pomen in smisel. Iz njih razpleta potencialno zgodbo, ki naj bi iz junaka naredila pisatelja. Škrbine se bralcu ponujajo kot samorefleksija o mejah in možnostih ubeseditve življenjskega dogajanja in človekovega postajanja.

Sorodna novica Lucija Stepančič: Naj me kdo zbudi

Biografski roman Pripovedovalec avtorice Mirane Likar je zgodba o tem, kako zelo potrebujemo pripovedovanje o sebi. Dvaindevetdesetletni Nikolaj Šturm se odloči, da bo smrt pričakal s pomočjo ženske, ki bo zanj skrbela. Kupčija, ki jo ponudi natakarici iz bližnjega lokala, obema prinese to, kar si najbolj želita. Sandra se bo s poroko rešila mučne službe in znova zaživela, Nikolaj ne bo umrl sam in končno bo lahko nekomu povedal svojo nenavadno zgodbo.

Nikolaj je svojo zgodbo povedal Sandri, nam jo pripoveduje tretjeosebni pripovedovalec, na videz vseveden, ampak nič bolj zanesljiv, kot je Nikolaj, kadar prevzame njegovo perspektivo. Zgodbo je težko povedati, ker ni le ena. Mirana Likar je s svojim romanom prepričljivo dokazala, kako se da pripovedovati, piše v utemeljitvi.

"Roman Naj me kdo zbudi Lucije Stepančič se predstavlja kot reinvencija in posodobitev ljudskega motiva mrtveca, ki pride po ljubico, a postavljenega v kontekst sodobne kulturniške in umetniške srenje, zbrane na petični razstavi v Firencah. Pripovedovalka, diplomirana umetnostna zgodovinarka iz Celja, podleže šarmu čednega neznanca, ta pa jo zaradi prekletstva, ki visi nad njim, zvleče v globine pekla."

Hibridno besedilo v sebi združuje elemente grških mitov, pikaresknega romana, latinskih erotičnih satir, detektivk, fantastike in parodijo vampirskih zgodb, med drugim piše v utemeljitvi.

Letos bodo nagrado podelili drugič, lani jo je prejel Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi.