Švicarska pisateljica slovenskega rodu Ilma Rakusa je prejemnica nagrade vilenica 2005 in najvišjega švicarskega književnega priznanja 2009. Foto: RTV SLO
Švicarska pisateljica slovenskega rodu Ilma Rakusa je prejemnica nagrade vilenica 2005 in najvišjega švicarskega književnega priznanja 2009. Foto: RTV SLO
Ilma Rakusa
Avtobiografski roman Morje modro moje je lirična enciklopedija, v kateri se dogodki iz resničnega življenja prepletajo s pesničinimi spomini iz otroštva. Foto: MMC RTV SLO
Ilma Rakusa
Čeprav so se veliko selili, Rakuso življenje vedno znova vleče v države, od koder izvira njena družina. Njen notranji kompas kaže na vzhod, pravi. Foto: MMC RTV SLO
Ilma Rakusa
Od 22. avgusta dalje bo glavno dogajanje na Ptuju, kjer bodo do 25. avgusta potekali Dnevi poezije in vina. V 16 letih obstoja je v sklopu festivala nastopilo več kot 400 pesnikov z vsega sveta. Foto: MMC RTV SLO
Poezija Ilme Rakusa uvedla festival

Miramar, Črta čez vse: devetdeset devetvrstičnic, Morje modro moje in Proti strahu so naslovi kratke proze, poezije in (avto)biografskega liričnega romana v slovenskem prevodu, ki so nastali izpod peresa švicarske pisateljice Ilme Rakusa, dobitnice nagrade vilenica 2005 in prejemnice najvišjega švicarskega književnega priznanja 2009.
Ilma Rakuša (1946) je pesnica. Je tudi pisateljica, esejistka, publicistka, urednica, prevajalka in literarna kritičarka. Je vse to in hkrati nič od naštetega. Ilma Rakusa je 'več'. 'Ujeta' v prostor in čas, je utrinek spomina. Je 'meja' brezmejnega morja - 'horizont razširjene zavesti' sveta, ki ima še kako resnične geografske koordinate, točke med eno, drugo in tretjo deželo, med enim in drugim jezikom, med zahodom in vzhodom, zunanjim in notranjim svetom. Pisateljica tako kot morje - eden izmed osrednjih motivov v (avto)biografskem 'družinskem atlasu' Morje modro moje (Mehr Meer) -, premetava in sestavlja črke v niz besed. Za seboj 'pušča' sled in se tako v celoti razgalja kot človek. Fluidno teče, se visoko dviga na valovih, izginja v peni razburkanega morja, a se kot plima vsakič znova vrača v liričnem zvenu besed in igrah pomenov ...
Izpoved nekega odraščanja
Kdo je Ilma Rakusa? Doma je na 'vseh koncih sveta'. Rojena je bila v Rimavski Soboti na današnjem Slovaškem, očetu Slovencu in materi Madžarki. Nomadsko otroštvo jo je vodilo iz Budimpešte v Ljubljano, prek Trsta v Zürich, kjer je v nemškem jeziku našla svoj 'dom'. Njena velika ljubezen je bila glasba. Dolgo je nihala med kariero pianistke in študijem književnosti. Na koncu se je odločila za književnost, vendar se ljubezni do glasbe ni odpovedala. Iz vsake njene besede 'zveni' največja disciplina: tako in nič drugače, vendar v njeni literaturi, tako kot v Bachovi glasbi, ki je pisateljici zelo blizu, napor ni viden. Izžareva naravno, samoumevno in sproščeno energijo.

DOGODKI S PESNICO, KI SLEDIJO:
Pesniško branje: Ilma Rakusa (Švica), José F. A. Oliver (Nemčija), Mile Stojić (BiH) -
torek, 21. 8., ob 20.00, Ormož, Ormoški grad

Večer z Ilmo Rakusa
- sreda, 22. 8., ob 18.30, Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča

Veliko pesniško branje: Katja Perat (Slovenija), Misumi Mizuki (Japonska), Eduard Escoffet (Španija), Mile Stojić (BiH), Kiwao Nomura (Japonska), Ilma Rakusa (Švica), Toon Tellegen (Nizozemska) -
četrtek, 23. 8., ob 20.30, Ptuj, Vrazov trg

"Literarna obsedenka"
Rakuševa je študirala slavistiko in romanistiko. Leta 1971 je doktorirala iz ruske književnosti z disertacijo o motivu osamljenosti v ruski književnosti. Predavala je na univerzi in postala članica Nemške akademije za književnost in jezik. Piše tudi za časopisa Neue Züricher Zeitung in Die Zeit ter druge publikacije. Ilmo Rakusa večkrat omenjajo tudi kot kandidatko za Nobelovo nagrado.
Čeprav so se z družino veliko selili, jo življenje vleče h 'koreninam'. V države, od koder izvira njena družina. Kot pravi sama, njen "notranji kompas kaže na vzhod". Med avtorji, ki so ji blizu, je posebno mesto namenjeno Dostojevskemu.
Morje, kovček in hrepenenje
Ilma Rakusa je najprej in predvsem pesnica. Leta 1977 je debitirala s pesniško zbirko Wie Winter (Kot zima). Zato njeni stavki tudi v prozni formi valujejo in dihajo z neko posebno lirično ritmiko. Slog je impresionističen, opazne so sledi eksistencializma. Vsaka še tako naivna podoba se izteče v (samo)refleksijo.
ILMA RAKUSA V SLOVENSKEM PREVODU:
- Miramar (kratka proza). Prevod Martina Rotar. Wieser, Celovec, Salzburg, 1990
- Črta čez vse: devetdeset devetvrstičnic (poezija). Prevod Kajetan Kovič. Cankarjeva založba, Ljubljana 2006
- Morje modro moje (dokumentarna literatura). Prevod Amalija Maček, Breda Rajar. Študentska založba, Ljubljana 2012
- Proti strahu (poezija). Prevod Amalija Maček in Kajetan Kovič, Študentska založba, Ljubljana 2012

Njena dela so 'nabita' s hrepenenjem. Prežema jih želja, ki je v svoji osnovi vedno manko. Pesnica, ki danes živi v Zürichu, hrepeni po morju. Ker ga v Švici ni, se zateka k 'morju v sebi'. Avtobiografski roman Morje modro moje (Mehr Meer) je zato 'lirična enciklopedija', v kateri se dogodki iz resničnega življenja prepletajo s pesničinimi spomini iz otroštva. Kronološka prvoosebna pripoved se ne začne s pisateljičinim rojstvom, kot bi pričakovali, pač pa je prvo poglavje romana posvečeno očetu, njegovemu nomadskemu načinu življenja, neskončni želji po novem, neraziskanem, česar se je navzela tudi sama, zato je eden izmed osrednjih motivov, ki se v knjigi vse čas pojavljajo, tudi kovček, v katerem je 'zbrano' celotno pisateljičino življenje, vse, kar Ilma Rakusa nosi s seboj ...
Dvajset pesnikov spregovori o svojem delu
Tradicija velikih večernih branj in koncertov, srečevanj s pesniki, prevajalci, glasbeniki, igralci, pravljičarji, performerji in drugimi ljubitelji poezije, vina in toplih poletnih večerov pod zvezdami se bo z 20 pesniškimi gosti nadaljevala še do 25. avgusta. V sklopu večerov bodo literarni dogodki še v Volčah, Krškem, Vrbi na Gorenjskem, Ormožu, Kortinah pri Krkavčah in avstrijski Potrni.
Vsi, ki ste včerajšnji dogodek zamudili, se lahko zadnjim Večerom pred dnevi pridružite danes zvečer na letnem vrtu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, kjer bosta nastopila osrednja gosta letošnje izdaje festivala Dnevi poezije in vina - slovenski pesnik Milan Jesih in nizozemski pesnik Toon Tellegen. Pridružil se jima bo še poljski avtor Andrzej Sosnowski.
Od 22. avgusta dalje bo glavno dogajanje na Ptuju, kjer bodo do 25. avgusta potekali Dnevi poezije in vina. V 16 letih obstoja je v sklopu festivala nastopilo več kot 400 pesnikov z vsega sveta. Festival je dolgo potekal v Medani, od leta 2010 pa je svoje zatočišče našel na Ptuju.

Nina Zofič

Poezija Ilme Rakusa uvedla festival