Tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Marjan Pipp je o delu dejal, da bralcem, ki ne poznajo koroškega manjšinskega vprašanja, tega razumljivo predstavi, s pomočjo analize 60-letnega dogajanja po 2. svetovni vojni pa pojasnuje tudi vzroke za današnji položaj slovenske manjšine v Avstriji.

Avtorja se v knjigi, ki jo lahko kot referenčno gradivo uporabljajo tudi tisti, ki se resno ukvarjajo s problematiko koroških Slovencev, posvečata tudi delovanju protislovenskih in protimanjšinskih nemškonacionalnih organizacij glede neizpolnjevanja 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa pravico do krajevnih napisov in uporabe slovenščine kot uradnega jezika.

Aktualno vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov
Prav tematiki dvojezičnih krajevnih napisov je bilo na predstavitvi knjige posvečene največ pozornosti. "V sporu, ki se vleče zdaj že pet let, ne gre zgolj za dvojezične krajevne napise, za dvojezične table, temveč za širšo dimenzijo. Gre za veljavnostno območje zaščite slovenske manjšine nasploh. Tudi če pogledamo sistematiko 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP), sta v istem odstavku, istem členu imenovana tako pravica do krajevnih napisov kot tudi pravica do uporabe slovenščine kot uradnega jezika," je na možnost odpiranja naslednjih "jezikovnih front" opozoril Pipp.

Vzrok za njegovo izjavo ni paranoja, ampak jo tajnik NSKS-ja utemeljuje z besedami koroških politikov, med katerimi izstopajo besede koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Ta je jeseni lani dejal, da je "boj za krajevne table samo nadomestni boj, da gre v resnici za slovenski jezik v šolah in za uporabo slovenskega jezika v cerkvenem življenju".

Kaj lahko stori nova vlada?
Pipp ni velik optimist niti glede nove avstrijske vlade, ki je sicer napovedala, da naj bi bilo vprašanje dvojezičnih krajevih napisov v ustavno zajamčenem okviru rešeno do letošnjega poletja, a besede niso dovolj. Avstrijsko vlado bo treba ocenjevati po dejanjih, ne po besedah, stoji na trdnih tleh Pipp, ki meni, da bi morala slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem dobiti svoje predstavniško telo za zaščito in uveljavitev svojih pravic.

Verjetno se obeta ponavljanje formule
Na morebitne nove stare težave slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem je opozoril tudi Matjaž Klemenčič, ki predvideva, da bi se lahko spet ponovil vzorec, ki se vztrajno ponavlja po 2. svetovni vojni: t. i. domovinska združenja predlagajo določene ideje, ki jih pogosto povzamejo koroške politične stranke, nato pa še avstrijska vlada in parlament. Formula se bo "po vsej verjetnosti ponovila tudi zdaj, ko smo po parlamentarnih volitvah v Avstriji nekoliko bolj optimistični", predvideva eden izmed avtorjev predstavljene knjige.