Večina ljudi bolj uporablja levo polovico možganov; reševanja problemov se zato lotevajo postopno, linearno in z logičnim sklepanjem. Osebe z disleksijo pa uporabljajo bolj desno polovico možganov, reševanja problemov pa se lotevajo drugače, intuitivno ... Njihove sposobnosti oz. talenti so porazdeljeni nekoliko drugače: nekateri talenti so izrazito močni, vendar so hkrati nekatere sposobnosti zato toliko bolj šibke. Foto: RTV SLO
Večina ljudi bolj uporablja levo polovico možganov; reševanja problemov se zato lotevajo postopno, linearno in z logičnim sklepanjem. Osebe z disleksijo pa uporabljajo bolj desno polovico možganov, reševanja problemov pa se lotevajo drugače, intuitivno ... Njihove sposobnosti oz. talenti so porazdeljeni nekoliko drugače: nekateri talenti so izrazito močni, vendar so hkrati nekatere sposobnosti zato toliko bolj šibke. Foto: RTV SLO
Stvari, kot so izbira pisave, barve črk, kontrast s podlago ipd. so vse ključnega pomena za nekoga, ki ima težave z branjem. Foto: RTV SLO
Za dislektike prilagojena knjiga

Za ilustracije v knjigi Kako je nastalo Blejsko jezero je poskrbel kar Rikov prijatelj, prav tako desetletni Jadran Hohnjec. Z nadebudnim pisateljem se je danes srečal tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič.

Desetletni Riko je uspešen in hiter hokejist, vendar pa počasen bralec in zapisovalec. Tako kot približno 15 tisoč Slovencev tudi on trpi za disleksijo, za katero je značilno, da človek zamenjuje in obrača črke, težko bere, grdo piše, izpušča črke, težko zloguje in slabo razume prebrano.

Kako je nastalo Blejsko jezero nazorno prikazuje, kako naj bi bile videti knjige za dislektike in hkrati tudi za tiste, ki se šele učijo brati. Primerna priprava in vizualna urejenost videza besedila takim otrokom v veliki meri omili težave v zaznavanju črk, zlogov, besed in sporočila.

Pomembno je vse, od barve črk do kontrasta z ozadjem
Rikova mama Mira Zupan, ki je knjigo uredila, je poudarila, da dislektiki ne morejo brati črnih črk na belem, svetlečem papirju. Skupaj z Rikom sta preizkusila različne barve črk, ki bi mu olajšale branje: v knjigi so se tako na koncu znašle zelene črke, s poudarjenimi črkami b v modri barvi, d v rdeči, g v sivozeleni in p v rumeni barvi.

Prav tako je uporabljen nevsiljiv kontrast med tiskom in ozadjem, ki se niti ne blešči niti ni premil. Rikova mama je tudi poskrbela, da strani niso preveč zasičene z besedilom in da so vrstice med seboj dovolj razmaknjene, saj imajo tako otroci s težavami pri branju kot otroci, ki se šele učijo brati, strah pred dolgimi in nepreglednimi odstavki in celostranskimi zapisi.

"Disleksija ni samo problem v branju, ampak tudi pri razumevanju. Zato je treba otroku znati pomagati, kot to počne Rikova mama," je po srečanju dejala Bojana Globačnik z ministrstva za šolstvo in šport, ki se ukvarja s tovrstno problematiko.

Ključno je hitro odkritje simptomov
Prvi znaki celostnega razvoja se v otrokovem besednem zakladu kažejo že okrog tretjega leta. Najpomembnejše znotraj tega pa je prepoznavanje in razlikovanje fonemov, kar je lahko kazalnik morebitne disleksije. Zato bi bilo dobro, da bi to začeli prepoznavati že v predšolskem obdobju, je še dodala Globačnikova.

Za dislektike prilagojena knjiga