Predlog zakona zdaj čaka še obravnava v državnem zboru. Kot je še povedal minister Grilc, tovrstne regulative že poznajo v dvanajstih članicah EU-ja. Založniki bodo še naprej svobodno določali ceno, ki pa je ne bo mogoče spreminjati najmanj šest mesecev. Knjige bo tako na katerem koli prodajnem mestu mogoče kupiti po enotni ceni, ki bo v povprečju nižja kot doslej.

Kot je poudaril minister, so za slovenski knjižni trg značilni obsežna produkcija, veliko število založnikov in izjemna razpršenost. Založniška panoga je zelo odvisna od obstoja knjigarniške mreže, ki pa je šibka.
Zakon kot poskus zaščite kakovostne knjige
"Dobro je, da bodo cene knjig povsod enotne. Ne bo več jeznih kupcev, ki bi ugotavljali, da so knjigo v neki knjigarni kupili veliko dražje, kot bi jo na drugem prodajnem mestu," meni knjigarka Saša Vodovnik.
Lastnica knjigarne Zdaj pravi, da so zdaj možnosti izenačene, saj bodo imele knjige enako ceno v manjših in velikih knjigarnah. Po njenem mnenju je knjiga kulturna dobrina "in z njo se ne da trgovati tako kot z drugimi artikli", je poudarila. "Zakon ni popoln, a detajli se lahko urejajo tudi naknadno, pomembno pa je, da ureja nered, ki je bil v nebo vpijoč," še razmišlja.

Urednik pri Študentski založbi Mitja Čander meni, da je zakon spodbuda k širšemu razmisleku o položaju knjige v javnem interesu. "Dejstvo je, da vse knjige glede na produkcijske stroške ne morejo stati pet evrov in se prodajati po diskontnih cenah," meni. Zakon razume kot poskus zaščite kakovostne knjige, obenem pa meni, da bo treba razmišljati tudi o drugih ukrepih, ki bodo uredili to področje. "Zgolj zaradi tega zakona knjiga ne bo rešena," je dejal.

Slovenija še nima portala knjige na trgu
Ministrstvo je predlog zakona pripravilo na pobudo Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, preverilo in dopolnilo pa ga je še v široki javni razpravi.

Predlog zakona Javni agenciji za knjigo nalaga spremljanje knjižnega trga, založnike pa spodbuja, da definirajo nekatere skupne naloge, denimo portal knjige na trgu, saj je Slovenija ena redkih evropskih držav, ki ga nima.