5.000 evrov vredno štipendijo, ki jo bo lahko porabil za trimesečno bivanje v kateri koli državi članici SEP-a, je prejel makedonski avtor Goce Smilevski, ki je za nagrado prijavil projekt Ostanek življenja - roman. Za štipendijo sta se potegovala še projekta, ki so ju pripravili trije avtorji: Nikola Madzirov iz Makedonije je za nagrado kandidiral s projektom Kamen spet na svojem mestu, srbski avtorici Ana Ristović in Jasmina Topić pa želita izpeljati Pesniški dvoboj - pesniško simbiozo.
Vilenica, na kateri sodelujejo književniki iz Srednje Evrope, Baskije, Kazahstana, Irske, ZDA in Grčije, bo trajala do 9. septembra, ko bodo v jami Vilenica podelili nagrado letošnjemu nagrajencu Miodragu Pavloviću iz Srbije. Lani sta bila slavljenca v podzemlju kraškega sveta dva - Ilma Rakuša in Karl-Markus Gauss, ki sta si razdelila nagrado vilenica.
Baskovska književnost na Vilenici ni prezrta
Na Vilenici, katere program se je začel že en dan pred uradnim odprtjem z literarnim branjem baskovskega pisatelja Bernarda Atxage v Jazz klubu Gajo v Ljubljani, ki je naznanil tudi, h kateri književnosti se letos obrača kompas Vilenice. Na tem literarnem srečanju se namreč tradicionalno posvetijo manjšim, pogosto prezrtim književnostim, in letos so v precep vzeli baskovsko. Eden izmed štirih uradnih jezikov v Španiji je lahko dober vzor Slovencem, saj baskovščino govori le 700.000 ljudi, a je njena književnost zelo bogata. Iz nje sta Marjeta Prelesnik Drozg in Marjeta Drobnič izbrali dela 13 avtorjev, jih prevedli (iz špaščine, ne baskovščine) in izdali v antologiji sodobne baskovske književnosti Etzikoak.
"Osamljeni mož" v Sloveniji ne bo osamljen
Ob priznanem baskovskem pisatelju, ki ga lahko slovenski bralci poznajo po romanih Osamljeni mož, To nebo in Harmonikarjev sin, se bo Vilenice udeležilo še 32 avtorjev, ki bodo iz svojih del brali med drugim v Lipici, Novi Gorici, Hruševju in Štanjelu. Društvo slovenskih pisateljev in KUD Vilenica, ki sta mednarodni literarni festival pripravila, sta pripravila tudi četrti mednarodni komparativistični kolokvij na temo Zgodovina in njeni literarni žanri, osrednja okrogla miza, ki jo bo vodila Simona Škrabec, pa se bo ukvarjala z vprašanjem, kdo sliši sosedovo zgodbo; vprašanje je tudi moto 21. Vilenice. Kot je napovedala programska vodja festivala, Miljana Counta, se bodo na njej posvečali "kartografiji identitet v evropskem in še posebej srednjeevropskem prostoru".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje