Z nami bodo poznavalci knjižne krajine in avtorji, po katerih bralci zelo radi posežejo: pisateljica in ilustratorka Lila Prap, sokurator slovenske predstavitve na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023 Miha Kovač, založnik in direktor založbe Beletrina Mitja Čander ter pisatelj Tadej Golob.

Založba Goga je prodala več kot 60.000 izvodov vseh štirih kriminalnih romanov Tadeja Goloba. Peti primer Tarasa Birse, Koma, je pred izidom. Golob pravi, da za svojo prvo kriminalko sicer ni predvideval, da bo uspešnica, je pa upal, da bo: "Takrat ko sem se lotil Jezera, sem bil v zelo turbulentnem obdobju življenja. Izgubil sem honorarno službo, edino, ki sem jo imel. In eden od razlogov, zakaj sem se lotil kriminalke, je tudi ta, ni pa edini. Ko je knjiga izšla, ni bilo nobene velike reklame. Zelo po tiho je stopila na trg. Potem se je pa sčasoma zanimanje zanjo večalo in je pripeljalo do tega, da zdaj lahko od pisanja živim, kar sem si vedno želel."

Pravice za dela Lile Prap je Mladinska knjiga prodala v 40 držav po svetu. Mednarodni preboj je Lili Prap uspel s slikanico Zakaj?, ki so jo spremenili tudi v zelo uspešen japonski anime, uvrstila pa se je tudi v ožji izbor za nagrado Deutscher Jugendliteraturpreiss. Avtorske pravice za slikanico Zakaj? so prodali v Kanado, Argentino, Brazilijo, Kitajsko, Nemčijo, Korejo, Tajvan, Turčijo, Azerbajdžan in Severno Makedonijo. Lila Prap meni, da je pomembno, da so dela razstavljena na mednarodnih sejmih: "Andrej Ilc, urednik pri Mladinski knjigi, je imel nos za moje slikanice. On me je nagovoril k ustvarjanju teh naslovov. Delo Zakaj?, poučna slikanica z malo šale, je bila všeč tudi tujim založnikom."

Pri založbi Beletrina, pri kateri so v zadnjih petih letih sklenili 110 prevodnih licenc za 26 jezikov, že vrsto let predstavljajo tudi nova pisateljska imena. Mitja Čander poudarja, da so v zadnjem času veliko vlagali v profesionalno uredniško delo, marketing in profesionalno podporno okolje knjig. Pravi, da se pogosto zgodi, da knjige, ki so za domače bralce zelo zanimive, niso nujno zanimive tudi tujim bralcem: "Gre za zanimivo dinamiko: včasih mislimo, da bo neka knjiga uspešna v tujini, pa smo potem malo razočarani, in obratno. Tukaj včasih kakšna knjiga ne doživi nekega posebnega uspeha (pri občinstvu, kritikah in strokovnih žirijah, ki izbirajo nagrajence), v tujini pa. Ne smemo avtomatsko preslikavati slovenskega prostora v druge prostore. Tudi mi avtomatsko ne tiskamo prevoda dela, ki je uspelo denimo na Slovaškem. Iščemo skladnost tega avtorja oziroma knjige z našimi pričakovanji oziroma našo percepcijo."

Tudi Miha Kovač meni, da se knjižni okusi v različnih državah razlikujejo, razlikujejo pa se tudi načini, na katere založbe promovirajo knjige. Dodaja, da se tako evropski kot ameriški trg v zadnjem desetletju zelo omejujeta in obračata k svojim avtorjem: "S kolegom iz Avstrije od leta 2004 spremljava lestvice uspešnic v Evropi. V zadnjih desetih letih so se te lestvice uspešnic začele vedno bolj lokalizirati. Tako da je relativno malo knjig, ki bi bile po vsej Evropi uspešne v istem času. Takih hitov skoraj ni več, to, kar imamo mi v Sloveniji z Bronjo Žakelj in Tadejem Golobom, je nekaj, kar se dogaja po vsej Evropi. Kitajska je zelo specifičen trg, ker je tudi do neke mere politično nadzorovan. Tam so nekateri avtorji, ki imajo več podpore kot drugi, in to tudi vpliva na oblikovanje lestvic uspešnic, ki so same po sebi tudi promocijsko orodje za knjigo."

Katja Stergar, v. d. direktorice Javne agencije za knjigo, si prihodnje leto, ko bo Slovenija častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu, želi vidnosti, ki nam bo odprla poti v svet. Ob tem poudarja, da ko se zastor na Frankfurtskem knjižnem sejmu spusti, moramo mi še nekaj let pobirati sadove teh predstavitev. Slovenskim avtorjem se morajo odpreti vrata novih založb in tudi slovenski založniki morajo pridobiti sredstva zase.

Miha Kovač opozarja, da mnogo ljudi napačno meni, da je gostovanje v Frankfurtu konec neke poti, da bomo na knjižnem sejmu gostovali, zmagali, se vrnili domov in konec, je pa v resnici to šele začetek: "To kažejo tudi izkušnje drugih držav. Kar države potem iz tega naredijo, je, da imajo neko sistematično kulturno politiko, s katero podpirajo in pomagajo svojim avtorjem prodirati na tuje trge. Finska je imela osem let po tem, ko je bila častna gostja v Frankfurtu, več kot štiri milijone evrov prometa od prodaje avtorskih pravic v tujino. In če bi mi prišli leta 2030 do te številke, bi lahko rekli, da smo zmagali."