Založniško industrijo je dolga leta mučila skrivnost, ki se zdi izposojena iz napetega romana: prevarant, ki se je izdajal za urednika ali literarnega agenta, je izvedel več sto virtualnih ropov. Pisateljem je izvabil rokopise novih, še neizdanih del – a jih nato ni poskušal izsiljevati, rokopisov preprodajati ali objaviti na spletu. Prav zato nikomur v založniških krogih dolgo ni bilo jasno, kaj se v resnici dogaja.

Prejšnji teden se je saga Filippa Bernardija na sodišču končala. Bernardini, ki se je januarja izrekel za krivega spletne prevare, je bil obsojen na že odsluženi čas za zapahi. Po zakonu bi bil lahko obsojen na do 20-letno zaporno kazen, tožilstvo pa je zanj zahtevalo vsaj eno leto za zapahi.

Sodnica je mnenja, da zločin sicer ni bil brez žrtev (opozorila je na literarnega iskalca talentov, ki je bil obtožen Bernardinijevih zločinov), a je na koncu presodila, da zaporna kazen žrtvam ne bi koristila.

"Phishing", uperjen v pisatelje
Zdaj 30-letni Bernardini se je od avgusta 2016 pa vse do aretacije izdajal za več sto različnih oseb iz založniškega sveta, za katere je seveda ustvaril lažne naslove e-pošte. Domene so bile na prvi pogled enake domenam legitimnih založnikov, spremenjena je bila le črka ali dve. V elektronski pošti je črko "m" na primer zamenjal s črkama "rn" – tako je lahko imel domeno sirnonandschuster, ki je bila na prvi pogled podobna domeni simonandschuster. Tožilstvo je prišlo na sled vsaj 160 Bernardinijevim lažnim naslovom, njegovo početje pa je tudi obrodilo sadove. Prejel je več kot tisoč rokopisov, med drugim tudi od Margaret Atwood in Ethana Hawka.

Sorodna novica Skrivnostni goljuf, ki je kradel rokopise, je hotel samo "uživati v njih prej kot drugi"

V začetku tega meseca je obtoženec sodnici razloge za svoje početje pojasnil v pismu, v katerem se je tudi opravičil za "nezaslišana, neumna in zgrešena" dejanja. V pismu je delno odgovoril tudi na vprašanje, ki je zaposlovalo marsikoga: zakaj. Opisal je svojo globoko ljubezen do knjig, ki je izvirala iz njegovega otroštva in zaradi katere si je utrl pot v založniški svet. V svoji službi je bil priča temu, kako rokopisi "krožijo med uredniki, agenti in literarnimi izvidniki, včasih pa celo posamezniki, ki niso iz vrst te industrije". Vprašal se je, zakaj ne bi mogel biti sam del tega kroga.

Hotel je samo pripadati
"Nekega dne sem ustvaril lažen e-naslov za nekoga v industriji in s tega naslova pisal nekomu drugemu, ki ga poznam, ter prosil za izvod rokopisa pred uradno izdajo. Pisal sem v slogu in z besediščem, ki so ga uporabljali moji nekdanji kolegi. Ko mi je prvič uspelo, je to početje zame postalo kompulzivno, obsedenost. Goreče sem si želel imeti občutek, da sem eden od teh založnikov, in brati nove knjige," je pojasnil. "Vsakič, ko mi je kak avtor poslal svoj rokopis, je bila to potrditev, da sem še del industrije. Takrat nisem razmišljal o škodi, ki sem jo povzročal. Nikoli nisem nameraval in tudi nikoli nisem nezakonito objavljal teh rokopisov. Hotel sem jih skrivati pri sebi in biti eden od peščice ljudi, ki lahko v njih uživajo pred drugimi, preden pristanejo v knjigarnah."

Sorodna novica Filippo Bernardini priznal krivdo: ukradel več kot tisoč rokopisov še neizdanih romanov

Bernardinijeva žrtev hvaležna, da "je komu še mar": "To je bil trivialen zločin"
Kot del prošnje za čim nižjo kazen so Bernardinijevi odvetniki predložili tudi več kot ducat pisem, ki so jih v obtoženčev zagovor napisali njegovi sorodniki in prijatelji. Med njimi, zanimivo, je tudi ena od Bernardinijevih žrtev – pisatelj Jesse Ball, avtor del Samedi the Deafness, Curfew in The Divers’ Game. Bernardini je od Balla izvabil več rokopisov, je ta zapisal v pismu, a obenem zločin opisal kot "trivialno, frivolno stvar". Založniška industrija je vse bolj korporativna in ukalupljena, zato "moramo biti hvaležni, kadar v kader stopi nekaj človeškega – ko založniška industrija končno postane nekaj, o čemer je vredno pisati."

"Enkrat za spremembo je bilo nekomu globoko mar za neko stvar – pa kaj potem, če je bil vsiljivec? Ne morete si predstavljati, kako duhamorna je standardna založniška korespondenca." Ball je dodal še, da ni od kraje imel nobene škode – razen rahle zmedenosti. "Hvaležen sem, da je na svetu še prostor za to, da se kdaj pa kdaj zgodi kaj šegavega."

Bernardini, ki je italijanski državljan in je imel dovoljenje za bivanje v Veliki Britaniji, je bil januarja 2022 aretiran na letališču JFK v New Yorku. Deportiran bo v Veliko Britanijo, kjer živi s partnerjem in psom, moral pa bo plačati tudi 88 tisoč dolarjev restitucije. To vsoto bo prejela založba Penguin Random House.

"Kruta ironija je v tem," je v svojem pismu sodnici med drugimi zapisal Bernardini, "da se zdaj vsakič, ko odprem knjigo, spomnim na svoja dejanja in kam so me pripeljala."