Prve knjige bodo na spletu na voljo od sredine tega leta v sklopu dobrodelne pobude, ki je Vzhodni inštitut povezala s tehnološkimi podjetji iz ZDA in Nemčije, ki so sodelovala pri digitalizaciji, poroča Art Daily.

Eugene Tisserant (1884–1972). Foto: Wikipedia
Eugene Tisserant (1884–1972). Foto: Wikipedia

"Sedel sem na lestvi, sredi prahu in vročine"
Zgodovina knjižnice papeškega Vzhodnega inštituta (Biblioteca del Pontificio Istituto Orientale) sega v april 1923, ko sta francoski prelat Eugene Tisserant in njegov pomočnik odplula iz Trsta v želji, da nakupita knjige. Naslednje leto sta se po pregledovanju številnih knjigarn in zasebnih zbirk po Bližnjem vzhodu in Evropi vrnila z 2700 knjigami in tako je zaživela knjižnica papeškega Vzhodnega inštituta. "Sedel sem na lestvi, sredi prahu in vročine," se je prelat pozneje v življenju spominjal svojega bivanja v Carigradu, kjer je vse dneve "pregledoval knjige, drugo za drugo".

Bistveno olajšano delo današnjih proučevalcev
Število knjig, ki jih hrani knjižnica papeškega Vzhodnega inštituta, se je do danes povzpelo na približno 230 tisoč. Zdajšnji rektor inštituta David Nazar je glede digitalizacije povedal, da so podjetja takoj prepoznala vrednost projekta. Veliko knjig prihaja iz držav, kot so Sirija, Libanon in Irak, kjer so zaradi vojne in nemirov ogrožene celotne zbirke. Nekatere izmed knjig pa prihajajo iz držav, kjer je bila prisotna močna cenzura. "Nismo bolnišnica, nismo na sirskih poljih," je dejal Nazar. Na inštitutu imajo tako tudi študente, ki prihajajo iz omenjenih območij in študirajo v Rimu, kjer zbirke ni prizadela vojna, je še povedal rektor.

Široka paleta naukov vzhodnega krščanstva
Večina knjig iz knjižnice sicer širši javnosti ni znana, a so za znanstvenike dragocene. Med njimi so dela, kot je grška prva izdaja liturgije Janeza Zlatoustega, enega od treh velikih vzhodnih cerkvenih očetov, natisnjena v Rimu leta 1526.

Po besedah Gabriela Radla, profesorja na Univerzi Notre Dame, ki je pred desetletjem tudi sam študiral na inštitutu, je knjižnica "edinstvena na svetu". Njene knjige pokrivajo široko paleto vzhodnega krščanstva, kar je skupen izraz za tradicije in verske skupnosti, ki so se razvile v prvih stoletjih Cerkve v Jeruzalemu in na Bližnjem vzhodu ter se razširile po Grčiji, Turčiji in vzhodni Evropi, na sever do Rusije, na jug do Egipta in Etiopije ter daleč na vzhod do Indije.

Knjižnica papeškega Vzhodnega inštituta. Foto: Biblioteca del Pontificio Istituto Orientale/Facebook
Knjižnica papeškega Vzhodnega inštituta. Foto: Biblioteca del Pontificio Istituto Orientale/Facebook
Sorodna novica Vatikan v boj proti hekerjem: zaščita digitalizirane zbirke Apostolske knjižnice

Direktor knjižnice Fabio Tassone je povedal, da so pri skeniranju dali prednost knjigam, po katerih je bilo največje povpraševanje – torej tistim, ki se posvečajo vzhodni liturgiji in preučevanju zgodnjih krščanskih piscev vzhodnih cerkva. Med prvimi so bile digitalizirane tudi revije, ki jih je izdajal inštitut, zlasti tiste, ki so vključevale neobjavljene rokopise, njihove prevode in znanstvene analize. Do zdaj je bilo digitaliziranih približno 500 zvezkov, postopek pa nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje, je še povedal direktor knjižnice.

Prvi sklop knjig za digitalizacijo je skenirala osemčlanska ekipa podjetja Seery Systems Group iz Long Islanda v New Yorku z uporabo tehnologije skeniranja nemške družbe SMA. Digitalizirane knjige bo upravljalo newyorško podjetje ShelterZoom, ki bo s tehnologijo veriženja blokov zagotovilo, da bo inštitut ohranil lastništvo nad knjigami in nadzor nad njihovo uporabo, še piše Art Daily.