Kot veleva tradicija, bodo zmagovalca razglasili natanko čez mesec dni, 23. junija na Rožniku. Nagrada, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, pa prinese dobitniku oz. dobitnici tudi 7000 evrov.
V peterici finalistov so tako dela štirih založb, eden od njih je prvenec.
Lado Kralj je posthumno nominiran za roman Ne bom se več drsal na bajerju, ki je izšel pri založbi Beletrina. Dogaja se v Ljubljani, natančneje v Šiški, v času od italijanske okupacije do petdesetih let. V Šiški stoji znameniti grad Jama, v katerem je samostan šolskih sester, ki vodijo dekliško internatsko šolo. V Evo Verdonik, ki jo obiskuje, se zaljubi Ivan Knez, ki deluje kot kurir za vosovce. Ozračje je napeto in položaj nevaren, so zapisali pri založbi.
Prvenec Katje Gorečan Materinska knjižica je izšel pri LUD Literaturi. Pripoveduje ga nerojeni otrok in je v celoti posvečen spontanemu splavu v prvem trimesečju. Kot je v Delovih Književnih listih zapisal Robert Kuret, "bralca popelje globoko v to, kar je Deleuze poimenoval logika občutja, kjer izgubimo orientir naracije, ki bi nas vodila skozi dogodke tako, da bi jih lahko razumeli v vzročno-posledični sekvenci". Avtorica iz zaciklanega časa naposled izstopi, bralcu pa pušča odprt prostor.
Tudi Ženska s srebrnim očesom je izšla pri založbi Beletrina. Po obsegu kratek roman ali dolga novela je avtorica Katarina Marinčič označila za njeno najbolj avtobiografsko knjigo doslej: "Med drugim tudi zato, ker je glavni junak kolesar, jaz pa se ne znam voziti s kolesom." Protagonist Emil se odpravi na izlet s kolesom in se odloči prenočiti. Sreča tudi starko s košaro borovnic, toda njun pogovor zmoti nevihta. Ženske s srebrnim očesom nato ne najde več, po njegovem opisu je nihče od domačinov ne prepozna.
Zakaj ne pišem Dijane Matković je družbenokritični, avtobiografski in ponekod esejistični roman, ki je izšel pri Mladinski knjigi. V njem iz različnih gledišč počasi, plast za plastjo razgaljuje sistemske deprivilegiranosti mladih, priseljencev in številnih drugih, ekonomsko, socialno ali kako drugače ranljivih slojev sodobne slovenske družbe. "Moja dolžnost je opozarjati na sistemske napake, ki držijo ljudi v pomanjkanju, revščini, zaradi katerih imamo epidemijo duševnih motenj, saj živimo popolnoma nestabilno življenje," o pravi avtorica.
Roman Na Klancu Tine Vrščaj je izšel pri Cankarjevi založbi. Kot je zapisala kritičarka Katja Šifkovič, se avtorica v njem sprašuje, kaj se zgodi s tistimi, ki ostanejo. "Avtorica išče neizkoriščeni potencial v jeziku vsakdanjega življenja in prek njega ji je uspelo napisati pomembno zgodbo o nič kaj preveč posebnem življenju. Jezik je pristen, neolepšan, subtilen, a oster. Iz kaotičnega življenja, kakršno je usojeno vsem, je izluščila, prečistila in aktualizirala najpomembnejše. Je vredno brskati po samem sebi in ugotavljati, kdo si, če te bo odgovor spremenil?"
Kresnikovo žirijo sestavljajo predsednik Igor Bratož ter člani Anja Mrak, Igor Žunkovič, Igor Divjak, Tanja Petrič in Robert Kuret. Zadnjič se bo sestala 23. junija, ko bo po enourni klavzuri v Cankarjevi sobi na Rožniku izbrala dobitnika 33. izvedbe nagrade.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje