Skrbnik rokopisne zbirke Marijan Rupert je zapuščino Breclja označil kot kamen v mozaiku slovenske literarne in kulturne zgodovine. Po njegovih besedah je bil Brecelj človek s kategoričnim nasprotovanjem ustaljenim navadam, izpostavil je tudi njegovo zmožnost samoizpraševanja, kaj pomeni biti človek.
Breclja so podrobneje opisali njegova žena Arijana Brecelj, novinar in urednik Andraž Gombač, vodja uredništva leposlovja pri založbi Mladinska knjiga Andrej Ilc ter prevajalec in jezikoslovec Primož Vitez. Brecljeva žena je izpostavila njegov politični aktivizem. Kot je povedala, se v družbi premalo govori o njegovih političnih idejah glede mladinske kulture, odnosa do cerkvene oblasti in izobraževalnega sistema. Boril se je tudi proti militarizaciji, Natu in možnosti, da Slovenija postane storitvena dežela.
Njegova stališča je označila kot močna in nevarna. Življenje v Jugoslaviji je bilo po Brecljevem mnenju bolj človeško, mediji in javnost pa niti niso hoteli podpreti ali spoznati njegovih novih političnih konceptov.
Po mnenju Gombača predaja Brecljeve rokopisne zapuščine pomembno prispeva k temu, da umetnik prejme zasluženo mesto v slovenskem prostoru. Predstavil ga je kot sistematično, premišljeno in humorno osebnost; med drugim je spomnil na dan, ko se je Brecelj v koprsko banko odpravil s samokolnico, tam prevzel 500 evrov občinske podpore za delovanje društva v centih in celoten izkupiček raztresel pred prostori mestne občine.
V pripravi tudi biografija
Po besedah Ilca bodo o slovenskem glasbeniku in političnem aktivistu izdali tudi biografijo. Eno od izhodišč nastanka knjige je bil Brecljev zapis "eden redkih sem, ki se zaveda svoje dolžnosti biti človek". Kot je dodal Vitez, je Breclja mogoče razumeti le multidisciplinarno.
V Sarajevu rojeni Brecelj je s svojimi nastopi in humorjem zaznamoval predvsem slovensko in jugoslovansko glasbeno prizorišče. Poleg tega, da je bil vrsto let član skupine Buldožer, je nastopal tudi samostojno; njegov album Coctail iz leta 1974 je kmalu po izidu dobil kultni status. Nastopal je tudi v duetu s pesnikom Ivanom Volaričem – Feom ter še s skupino Marjanov čudni zajec in ansamblom Javna vaja. Kot vodja koprskega Mladinskega kulturnega centra in Društva prijateljev zmernega napredka je tudi tam zaznamoval kulturno dogajanje.
Brecelj je bil eden najbolj prepoznavnih glasbenikov in ustvarjalcev, znan po svojem družbenem angažmaju. Leta 2020 je prejel glasbeno nagrado zlata piščal za življenjsko delo, leto prej pa Ježkovo nagrado.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje