Dotaknili so se še vprašanja, kaj to panogo čaka po gostovanju Slovenije kot častne gostje na sejmu v Frankfurtu.

Na kongresu je založništvo v številkah predstavila Damijana Kisovec, bibliotekarska specialistka iz Narodne in univerzitetne knjižnice.

Prvi sklop je bil namenjen izzivom umetne inteligence. Vodja razvojne pisarne v Tehnološkem parku Ljubljana Aleš Pevc se je v interaktivnem predavanju dotaknil vprašanja umetne inteligence in založništva v prihodnosti. V nadaljevanju so se zbrani posvetili vprašanju generativnih modelov umetne inteligence v razmerju do avtorsko zaščitenih del v predavanju Luke Novaka (Sazor).

Drugi sklop je bil namenjen iskanju konkretnih in učinkovitih korakov k digitalizaciji založniških delovnih procesov. Mitja Ličen z Založbe Goga je predstavil delovanje in praktično uporabo programskih rešitev, Alex Murphy iz podjetja Stitson Publishing Solutions pa mogoče programske rešitve za založbe različnih profilov in velikosti.

V popoldanskem delu so se posvetili materialni in oblikovni plati knjig. Oblikovalka Sanja Janša je v svojem predavanju podala nekaj odgovorov na vprašanja o knjižnem oblikovanju. V pogovoru z Bojano Leskovar se je tema knjig kot pomembnega gradnika zasebnega in javnega bivalnega prostora še poglobila tako skozi pogled arhitektov kot strokovnjakov in preučevalcev bralnih navad. Sodelovali so Katjuša Kranjc (Studio Raketa), Miha Kovač (ljubljanska Filozofska fakulteta), Tina Popovič (Unesco Mesto literature) in Matija Bevk (Bevk Perović arhitekti).

Barbara Pregelj, idejna vodja založbe Malinc
Na kongresu so podelili priznanje "naj osebnost založništva". Prejela jo je Barbara Pregelj, doktorica literarnih ved in pridružena profesorica na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, raziskovalka, prevajalka in urednica, ki je stopila v slovensko založništvo leta 2012, "ko je postala gonilna sila ter idejni vodja založbe Malinc".

Kot piše v obrazložitvi priznanja, se Barbara Pregelj v svojem raziskovalno-teoretičnem delu ukvarja predvsem z različnimi vidiki recepcije španske literature v slovenski književnosti, s prevodnimi vprašanji, literarno interpretacijo in mladinsko književnostjo. Vse to se je prezrcalilo tudi v njeno založniško delo ter se razširilo na nova področja delovanja. Njen prispevek k spodbujanju bralne kulture in literarnega zavedanja v družbi je neprecenljiv.

Utiranje poti manjšinskim književnostim na slovenski trg
V okviru založbe Malinc je razvila založniški program, ki skrbi za bralce in bralke z disleksijo, s svojim knjižnim programom na slovenskem bralnem zemljevidu utira nove poti, povezane z manjšinskimi literaturami, kot so baskovska, katalonska in galicijska, v zadnjih letih pa veliko časa namenja tudi preboju slovenskih avtorjev in avtoric na tuje trge, so med drugim zapisali v obrazložitvi in opozorili tudi na njeno prevajalsko delo iz španskega v slovenski in iz slovenskega v španski jezik, ki obsega več kot 80 knjižnih naslovov v slovenščini in ducat prevodov slovenskih avtorjev v španščini.