Zgodba slovenskega pisatelja in časnikarja Josipa Jurčiča je s svojim naukom namenjena tako otrokom kot odraslim, ki se še posebej radi prehitro zapletajo v različne nepotrebne in povsem trivialne "kozlovske sodbe". Na humoren način govori o temeljnih vrednotah sodelovanja na podeželju, z izhodiščnim povsem trivialnim zapletom in še bolj nesmiselno sodbo, ki pa navsezadnje vendarle razreši osnovno težavo vaščanov v konkretnem primeru.

Zaradi univerzalne aktualnosti zgodbe je njeno prevajanje in posredovanje zunaj slovenskih meja še kako smiselno, prav temu je posvečen prevajalski projekt Modrost in pravica, ki ga je leta 2007 na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) v Ivančni Gorici začela strokovna svetovalka za literaturo Barbara Rigler.

Do zdaj je JSKD izdal že deset prevodov Kozlovske sodbe, in sicer angleškega, francoskega, nemškega, španskega, hrvaškega, poljskega, grškega, ruskega in danskega. Enajsti, madžarski prevod, ki ga je prevedla Julia Balint Čeh, ilustriral pa ljubiteljski ustvarjalec Štefan Horvat iz Višnje Gore, je nova dragocena vizualizacija tako višnjegorskih vedut kot karikiranih likov, ki vse prevečkrat spominjajo na našo vsakdanjo stvarnost, ne glede na to, na katerem delu zemeljske oble smo.

Jurčič se je rodil v revni kmečki družini 4. marca 1844 na Muljavi. Osnovno šolo je obiskoval v Višnji Gori, šolanje pa je nato nadaljeval v ljubljanski gimnaziji, kjer se je seznanil z domačo in tujo literaturo. Svojo prvo zgodbo Pripovedka o beli kači (1861) je objavil star komaj 17 let. Po končani gimnaziji je odšel študirat slavistiko in klasično filologijo na Dunaj, a zaradi pomanjkanja denarja študija ni nikoli končal. Kot časnikar je začel službovati kot pomočnik glavnega urednika pri časopisu Slovenski narod v Mariboru, štiri leta pozneje pa je postal časopisov glavni urednik in se preselil v Ljubljano, kjer je postal osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju.

Med bogato zbirko Jurčičevih del med drugim najdemo Desetega brata (1866), ki velja za prvi slovenski roman, ter dramsko delo Tugomer (1876), ki velja za prvo slovensko tragedijo. Umrl je po dveh letih zdravljenja za jetiko 3. maja 1881.