Rushdie si je naslov viteza prislužil s svojim pisateljskim delom, s katerim si je prislužil tudi jezo muslimanskega sveta. Leta 1989 je izdal roman Satanski stihi in izzval jezo mnogih muslimanskih držav in muslimanskih organizacij, iz Irana pa so razpisali smrtno tiralico za pisateljem, ki je bil zato prisiljen k desetletnemu skrivanju.

Kraljica Elizabeta je že pred letom dni napovedala, da mu bo podelila viteški naslov zaradi prispevkov k literaturi, s tem pa je zopet razburila marsikatero muslimansko državo in organizacijo.

Leta 1947 rojeni Rushdie je postal širši javnosti znan s svojim drugim romanom Otroci polnoči iz leta 1981, za katerega je prejel tudi bookerjevo nagrado. Njegova zgodnja dela so vsaj deloma postavljena v indijski svet, njegov stil pa je pogosto označen kot magični realizem, prevladujoče tematike njegovih del pa se gibljejo med mnogimi povezavami, ločitvami in selitvami iz vzhodnega v zahodni svet.

Bogokletno za islamski svet
Tudi Satanski stihi se, kot ostala dela, navezujejo na dogodke resničnega življenja, podlaga glavnega junaka pa je indijski filmski zvezdnik Amitabh Bacchan. Sam naslov dela pa se nanaša na t. i. satanistične verze; glede na zgodnje biografije Mohameda je bil muslimanski prerok z ukano prisiljen razkriti verze Satana kot del Korana, pozneje pa naj bi jih po naročilu nadangela Gabriela umaknil.

Najbolj je delo, ki je bilo nominirano za bookerjevo nagrado, razburilo iranskega voditelja Ayatollaha Khomeinija, ki je knjigo označil za blasfemično za islamski svet in zato obsodil Rushdieja na smrt, kar pa pisatelja ni ustavilo pri snovanju kontroverznih romanov.