Žirija, ki so jo sestavljali Matevž Kos (predsednik), Vanesa Matajc, Vesna Jurca Tadel, Jaroslav Skrušny in Matej Bogataj, je v obrazložitvi izbora o nagrajenem romanu med drugim zapisala, da prepleta domišljijo in zgodovinski spomin v prepričljivo, veristično podobo Sobote in pomurskih krajev leta 1941. Muriša je drugi del trilogije, ki se je začela z delom Ločil bom peno od valov, za katerega je pisatelj prav tako prejel nominacijo za kresnika.

Nadaljevanje trilogije se osredotoča na sina glavnega junaka iz prvega dela. In če je bilo v prvem romanu dogajanje postavljeno v čas prve svetovne vojne, se v Muriši inženir Julijan Spransky, sin Ivana in Elice, znajde pred drugo svetovno vojno. V takšnih okoliščinah pomaga graditi most na Petanjcih, ki ga med umikom pred nemškimi vojaki poruši jugoslovanska vojska. "Roman zaostruje sago, ki jo je Lainšček zasnoval s prvim romanom trilogije Ločil bom peno od valov, v simbolno podobo človekove usode", še pojasnjuje žirija.

Med petimi nominiranci, ki so se potegovali za nagrado časopisne hiše Delo, vredno 5.000 evrov, so bili še Nejc Gazvoda z romanom Camera obscura, Vinko Möderndorfer z Nespečnostjo, Andrej E. Skubic z romanom Popkorn in Vladimir P. Štefanec z delom Republika jutranje rose.

Večer na Rožniku je povezovala Miša Molk, obiskovalci pa so se lahko naužili literature ob soju bakel, plesu kresnic, zvoku glasbe skupine Čompe in Fantov iz Jazbecove grape ter prisluhnili zgodbam, ki sta jih pripovedovala Mojca Fatur in Zvone Hribar.

Najprej deset, nato le še pet
Pet finalistov je žirija izbrala izmed deseterice nominirancev, med katerimi so bili še Drago Jančar (Graditelj), Andrej Morovič (Seks, ljubezen in to), Brina Švigelj Mérat (Odveč srce), Dušan Merc (Šesto knjig sanj) in Vinko Vasle (Darovalec). Te pa je žirija izbrala med kar 80 slovenskimi romani, ki so izšli lani.

Od leta, ko se je rodila slovenska država
Lani je šla nagrada kresnik v roke Milana Dekleve, ki je prepričal z romanom Zmagoslavje podgan, sicer pa so se doslej med kresnikove nagrajence zapisali še Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar, Andrej Skubic, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo in Lojze Rebula.