Ko se Marx dobro prodaja, gre družbi slabo. Ko je razprodan, je jasno, da ima nekdo dobiček od revščine drugega.
Marx se je rodil leta 1818 /…/ , v času, ko sta še obstajala suženjstvo in otroško delo. Obojega ni več, zmagal je 8-urni delavnik. 1942 bi bil Marx star 124 let: Imeli smo Auschwitz. Če bi lahko izbiral med otroškim delom, suženjstvom in Auschwitzom, se ne bi odločil za napredek. Obstaja namreč napredek zlobe.
V času, ko svet tiči v največji finančni krizi od tiste s konca dvajsetih let 20. stoletja, Marx spet postaja aktualen. V primerjavi z velikimi knjižnimi uspešnicami se morda število 2.400 - v toliko izvodih so letos v Nemčiji prodali Marxovo temeljno delo Kapital - ne zdi veliko, vendar pa je ob tem treba vedeti, da je na primer leta 2005 pošlo le 500 knjig.
Zahod se spet ogreje za MarxaKot pove Jörn Schütrumpf, direktor berlinske založbe Karl Dietz, so od leta 1946 Kapital natisnili in prodali v skupni izdaji milijon izvodov. Prodaja je izrazito ciklična in tako velja: "Ko se Marx dobro prodaja, gre družbi slabo. Ko je razprodan, je jasno, da ima nekdo dobiček od revščine drugega." V zvezi z zanimanjem Nemcev za Marxove ideje je zanimivo tudi to, da se težišče povpraševanja po Kapitalu vedno bolj seli v zahodnonemška univerzitetna mesta, medtem ko je založba v prejšnjih časih četrtino naklade pošiljala v Vzhodni Berlin.
Bolj kot med zrelimi intelektualci je Marx priljubljen pri okoli 25-letnih študentih. To je pojasniti tudi s tem, da Marx seveda ne podaja uporabnih rešitev za gospodarstvo, njegovi zapisi pa vendar lahko delujejo tolažilno in dajejo upanje mladim idealistom. Schütrumpf je to komentiral z besedami: "Ta generacija je namreč v naši družbi izkusila naslednje: Ne potrebujemo vas, sami se znajdite. /.../ To pomeni hladno vojno družbe obilja proti lastni družbi."
Sarkozy med prebiranjem Kapitala
Mladi idealisti pa nikakor niso edini, ki jih privlači Karl Marx. Kot je poročal The Times, so fotografi med prebiranjem Kapitala zasačili francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, nemški minister za področje financ Peer Steinbrück je nedavno dejal, da "nekateri izseki iz Marxove misli zares niso tako zelo slabi," izjemno Marxovo analitično mišljenje pa je pohvalil celo papež Benedikt XVI., vodja Rimskokatoliške cerkve, ki je v aplikaciji Marxove misli v praksi, torej v socializmu, vedno videla hudičevo delo.
Deset ur filmskega poduka o Marxovem Kapitalu
Zanimanje za Marxa utegne dodatno spodbuditi zanimiv filmski projekt režiserja Alexandra Klugeja, pomembnega predstavnika in teoretskega utemeljitelja novega nemškega filma (predstavniki novega nemškega filma so tudi W. Wenders, V. Schlöndorff, W. Herzog, R. W. Fassbinder, W. Schroeter). Klugejev novi projekt je pravzaprav približek uresničitve neizpolnjene vizije Sergeja Eisensteina. Sloviti režiser, zaradi bliskovite menjave kadrov in fotomontaže imenovan tudi začetnik MTV-jevske videoestetike, ki je v službi sovjetske propagande povezal teoreme marksistične ideologije z avantgardno estetiko (predvsem z estetiko konstruktivizma), je namreč načrtoval filmsko upodobitev Marxovega Kapitala. Verjel je, da bi takšno delo v samem temelju in za vedno spremenilo filmsko umetnost.
Alexander Kluge novembra sicer ne bo izdal filma Kapital, zato pa bo na treh DVD-jih predstavil zbirko filmskih miniatur, ki se navezujejo na poglavja iz Kapitala; mednje je uvrstil pogovore s filozofi in kulturološkimi teoretiki Borisom Groysem, Petrom Sloterdijkom, Dietmarjem Dathom, Oskarjem Negtom, Rainerjem Stollmannom in drugimi, od katerih vsak ponudi svoj pogled na Marxa, njegov Kapital in uporabnost le-tega v današnjem času.
Po naključju aktualen film
Da izid Klugejevega filmskega projekta in finančna kriza časovno sovpadata, je golo naključje. Za filmsko obdelavo Marxa se je namreč Kluge z založbo Suhrkampf Verlag dogovoril že na lanskem knjižnem sejmu v Frankfurtu, torej v času, ko se je z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji še hudo dobro služilo.
Čtivo za šolski odmor
Vendar se je vseeno že tedaj kazala potreba po ponovni obravnavi Marxa; vsaj v evropskem prostoru. Kluge je to pojasnil v intervjuju za časopis Frankfurt Allgemeine Zeitung: "Marx je že dolgo historiziran; ni posodobljen. Danes bi bil star 190 let. Na ameriških univerzah se z Marxom zelo intenzivno ukvarjajo; nasprotno pa je zaradi protestnega gibanja in ortodoksnega marksizma v Evropi pokopan pod 25 metri lave. Najprej ga moramo izkopati. Kot v Pompejih." Čeprav Kluge priznava njegovo filozofsko vrednost, pa vendar meni, da Marxa ne smemo jemati preveč resno. Ta misel namreč bolj pojasnjuje razvoj družbe, gospodarstva in politike, kot pa nudi preskripcije za ravnanje v prihodnosti. Oziroma kot pravi Kluge: "Marx je gradivo za šolski odmor, ne pa za šolsko uro."
Polona Balantič
Ko se Marx dobro prodaja, gre družbi slabo. Ko je razprodan, je jasno, da ima nekdo dobiček od revščine drugega.
Marx se je rodil leta 1818 /…/ , v času, ko sta še obstajala suženjstvo in otroško delo. Obojega ni več, zmagal je 8-urni delavnik. 1942 bi bil Marx star 124 let: Imeli smo Auschwitz. Če bi lahko izbiral med otroškim delom, suženjstvom in Auschwitzom, se ne bi odločil za napredek. Obstaja namreč napredek zlobe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje