Will Hodgkinson v Guardianu razkriva resnično ozadje zgodbe o dvojnici Leighove in o okrutnem umoru, ki jo je doletel (oziroma je po spletu naključij sploh ni). Pred prihodom Psiha v kina leta 1960 je Alfred Hitchcock storil vse, kar je lahko, da je ustvarjal napetost. "Nihče ne bo smel vstopiti v dvorano po začetku predvajanja," je pisalo na plakatu, s katerega je žugal slavni režiser. Hitchcock je pokupil vse izvode romana, po katerem je nastal scenarij, tako da skoraj nihče ni mogel vedeti, kako se zgodba konča. Snemanje filma je bilo zaprto za javnost, igralci in ekipa pa so morali podpisati pogodbo, v kateri so obljubili, da konca ne bodo razkrili nikomur. Predpremiernih prikazovanj ni bilo.

Mešanica hitre montaže in predirljive glasbe
Ko so se pojavile prve ocene Psiha, so se vse osredotočale na en šokanten trenutek: prizor pod tušem, v katerem lik Janet Leigh zabodejo do smrti. Prizor je sestavljalo več kot 70 posnetkov, vsak dolg dve ali tri sekunde, in postal je eden najbolj razvpitih trenutkov v zgodovini filmskih grozljivk. Z mešanico hitre montaže in predirljive glasbe Bernarda Herrmana je Hitchcock ustvaril genialno iluzijo krvi, nasilja in golote - pri tem pa pravzaprav pokazal zelo malo.

A največja iluzija je bila to, da so ustvarjalci namigovali, da je bila ženska pod tušem, ki jo je zabodel v ostarelo žensko oblečeni Anthony Perkins, Leighova. Igralka je v prvem intervjuju po prihodu filma v kina z grozo pripovedovala: "Verjela sem, da se je nož zadrl vame. Bilo je tako resnično, tako grozljivo. Lahko sem ga čutila!" V kasnejših intervjujih sta Hitchcok in Leighova trdila, da je v prizoru posneto njeno telo. Pa ni bilo. Telo je pripadalo manekenki Marli Renfro. In čeprav v posnetkih vidite obraz Leighove, golo telo pod tušem v resnici ni njeno.

Umor kot odmev izmišljenega umora
Renfrova, striptizeta iz Dallasa, ki je delala v Las Vegasu, je bila ena prvih Playboyevih zajčic. Poleg v Psihu je nastopila samo v še enem filmu, pornografskem komičnem vesternu Francisa Forda Coppole Tonight for Sure (1962). Nato pa je utonila v pozabo. Dokler se leta 2001 niso pojavile novice, da je bil 34-letni priložnostni delavec obtožen, da jo je okrutno posilil in zadušil. Zločin se je zgodil že leta 1988, a je ostal nepojasnjen več kot desetletje. Zgodba je fascinirala Roberta Graysmitha, avtorja Zodiaka, pripovedi o serijskem morilcu z območja San Francisca, ki je zaživela tudi na filmskem platnu. Zanimala ga je Renfrova in že dolgo je razmišljal, da bi o njej napisal knjigo - nato pa se je pojavila zgodba o umoru, ki je bil kot nekakšen grozljiv odmev izmišljenega umora, zaradi katerega je zaslovela.

V izvirni novici agencije Associated Press iz leta 2001 je pisalo, da je rokodelec Kenneth Dean Hund obtožen "umora dveh žensk, med njima igralke, ki je bila dvojnica Janet Leigh v Psihu". Igralki naj bi bilo ime Myra Davis, kasneje pa so mediji poročali, da je bilo to pravo ime Renfrove. Graysmith je vrtal dalje, saj se mu je zdelo, da se nekaj ne ujema. Decembra leta 2007 je prebral intervju z vnukinjo Davisove, v katerem je izrazila dvom o povezavi njene babice s prizorom izpod tuša. "Moja babica ne bi nikoli snemala gola," je dejala. Graysmith je naletel na dve odkritji. Prvo je bilo, da Renfrova in Davisova sploh nista ista oseba, drugo pa, da je Renfrova še živa. Zmeda naj bi nastala, ker je bila v času, ko je bila Renfrova dvojnica Leighove na snemanju Psiha, Davisova njena zamenjava, ki je vskočila, ko so pripravljali osvetljavo.

Celo morilec se je zmotil
V svoji novi knjigi The Girl in Alfred Hitchcock's Shower (Dekle v tušu Alfreda Hitchcocka) Graysmith namiguje, da je bil Kenneth Dean Hunt obsedenec s Psihom, ki je želel umoriti dvojnico Leighove, a je po pomoti naletel na njeno zamenjavo. "Vsi so ju zamenjevali, celo morilec. Odkril sem, da je Marli še živa. Izkazalo se je, da je zaposlena z ribarjenjem v Utahu, trekingom na Aljaski, s plavanjem z delfini na Floridi in s polnim življenjem na splošno, da sploh ni vedela, da naj bi bila mrtva." Renfrova, ki sedaj živi v kalifornijski puščavi Mojave, je za svoj domnevni umor izvedela, ko ji je zanj povedal Graysmith. "Ni prevzetna oseba in je njena nekdanja kariera ne zanima. O sebi ni brala člankov in po tem, ko ji je prvi mož iz ljubosumja ukazal zažgati vse fotografije, na katerih je bila gola, ni več shranjevala objav."

Morda tudi zato nikoli ni zahtevala doplačila k 500 dolarjem, ki jih je dobila za - tako rekoč - glavno vlogo v najslavnejšem filmskem prizoru vseh časov, in to v filmu, ki je samo v prvem letu predvajanj prinesel 15 milijonov dolarjev. "Janet Leigh je vsem pripovedovala, kako neprijetno ji je bilo snemati prizor pod tušem, Hitchcock pa je stal za tem. Skovala sta laž," pravi Graysmith.

Tony Curtis, takratni mož Leighove, je v svoji avtobiografiji zapisal, da sta uspeh Psiha in dejstvo, da so se z njo vsi vedno želeli pogovarjati le o prizoru pod tušem, njegovo ženo pahnila v alkoholizem, zaradi česar je nato doživela živčni zlom in sta se ločila. Če bi bila s Hitchcokom bolj odkrita glede snemanja prizora pod tušem, morda ne bi postal predmet takšnih špekulacij in obsedenosti. Morda celo tistih dveh umorov ne bi bilo. 50 let po nastanku Psiha Graysmith upa, da bo njegova knjiga končala vse to.

Sloviti prizor iz Psiha si oglejte spodaj.