Britanska narodna knjižnica, The British Library, bo letos javnosti predstavila še zadnje neobjavljeno delo velike modernistke Virginie Woolf. 90 let stare zapise je Woolfova naslovila The Charleston Bulletin Supplements, prvič pa bodo izšli junija.

"Priloge k biltenu" je spisala za svoja nečaka, Quentina in Juliana Bella; njuna mama in Victoriina sestra Vanessa Bell je namreč "izdajala" nekakšen družinski časopis, Charlestonski bilten. "Neumno se je zdelo, da ne bi za sodelovanje prosili prave pisateljice, če smo jo že imeli tako blizu," je pozneje komentiral Quentin, sicer tudi avtor tetine biografije. Pisateljica se v kratkih sestavkih šali iz družinskih članov, služinčadi (kuharjeva kaša je bila po splošnem konsenzu zanič) in članov skupine Bloomsbury. Pisala jih je med letoma 1923 in 1927, njen nečak Quentin pa jih je pospremil z ilustracijami.

Nova izdaja bo, obljubljajo v knjižnici, "osvetlila smisel za humor in nagajivo naravo Woolfove". Originale so sicer v last dobili leta 2003.

Lahkoživi bloomsburyjevci
Po smrti strogega, ne ravno liberalnega očeta leta 1904 se je Virginia s sestro in bratoma iz Kensingtona preselila v četrt Bloomsbury, ki jo še danes povezujemo z njenim imenom. Številni pripadniki t. i. "bloomsburyjske skupine" so pozneje postali pomembne figure v kulturnem življenju zgodnjega 20. stoletja (naj omenimo le E. M. Forsterja in Bertranda Russella).

Pa naj so bloomsburyjevci še tako udrihali po konvenciji patriarhalne družine, prave družbeno sprejemljive alternative zakonu niso ponudili. Čeprav niso skrivali svojega "eksperimentiranja" na področju spolnosti (številni so imeli zunajzakonska in/ali homoseksualna razmerja; Virginia je bila v zvezi s pisateljico Vito Sackville-West), so se nazadnje vsi poročili, z Virginio vred. Leta 1912 je vzela Leonarda Woolfa, pisatelja, s katerim jo je družila ljubezen do literature (skupaj sta ustanovila celo založbo Hogarth Press).