Na drugem največjem knjižnem sejmu v Nemčiji se letos predstavlja 2.250 razstavljavcev iz 42 držav, kar je približno toliko kot lani. Z nacionalno stojnico se predstavlja tudi Slovenija.

Letošnji sejem države v gosteh nima. Leta 2017 bo država v gosteh Litva, leta 2018 pa Romunija.

Z osrednjo temo želijo po besedah direktorja sejma Oliverja Zilleja nagovoriti kar najširše občinstvo. Kot je dejal, osrednji poudarki iz njihovega programa nagovarjajo prav vsakega posameznika. Številne razprave na temo beguncev bo prispeval tudi tematski sklop Evropa 21.

Na slovenski stojnici se bo predstavilo okoli 20 založb. Kot so sporočili z Javne agencije za knjigo (JAK), bo na nacionalni stojnici predstavljena najnovejša produkcija slovenskih avtorjev po izboru založnikov ter slovenska in prevedena dela izbranih avtorjev.

Koga bomo izpostavili Slovenci?
Pesnika in pisatelja Aleša Štegra ter pisatelja in režiserja Gorana Vojnovića na sejem ob izidu njunih nemških prevodov vabita založbi Schöffling in Folio skupaj z JAK-om in mrežo Traduki, ki bosta v Leipzigu predstavljali tudi novinarja Boštjana Videmška in vizualno umetnico Samiro Kentrić. Ta je tudi oblikovala brošuro in stojnico mreže Traduki.

V okviru sejemskega programa bo na prvem t. i. Book Pitchu predstavitev pesnika in pisatelja Dušana Šarotarja. Posebej pa bodo na sejmu izpostavili dela konec januarja umrlega Aleša Debeljaka, ki je bil v preteklih letih tudi sejemski gost, so sporočili z JAK-a.

Sejem ponovno spremlja literarni festival Leipzig bere, ki bo ponudil približno 3.200 prireditev. Organizatorji letos v Leipzigu pričakujejo okoli 250.000 obiskovalcev.

Na sinočnjem odprtju so podelili tudi nagrado za evropsko razumevanje, ki jo letos prejme nemški zgodovinar Heinrich August Winkler. Winkler, rojen leta 1938, je bil med letoma 1991 in 2007 profesor novejše zgodovine na Humboldtovi univerzi v Berlinu. Med njegovimi najpomembnejšimi deli sta Der lange Weg nach Westen (Dolga pot na zahod) in Geschichte des Westens (Zgodovina zahoda), ki je izšla pred kratkim.

Nagrado, ki je vredna 20.000 evrov, podeljujejo od leta 1994. Med dozdajšnjimi dobitniki so madžarska pisatelja Peter Nadas in Imre Kertesz ter zgodovinar Karl Schlögel. Lani je nagrado prejel romunski pisatelj Mircea Cartarescu, vileniški nagrajenec leta 2011.