Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Milan Jesih, ki je bil precej kritičen glede položaja knjige in pisateljev na Slovenskem danes. Po njegovih besedah je ob prazniku knjige treba spregovoriti tudi o stiski knjige v času "globalne prevlade podobe nad besedo". Opozoril pa je tudi na to, koliko sredstev Slovenija nameni denimo za cestno in drugo infrastrukturo ali obrambo v primerjavi s tem, kar nameni za subvencionirano knjižno produkcijo. Spregovoril je tudi o položaju pisatelja, ki se je, kot je dejal, v samostojni državi res da "vrnil k literaturi kot veščini pisanja" in "izgubil obstret vesti narodove in dežurnega patriota", a je po družbeni veljavi in po možnosti preživetja v zadnjih dvajsetih letih močno nazadoval. Dotaknil se je še področja šolstva in vprašanja, koliko mladih danes sploh zmore pritegniti pouk književnosti. Spraševal se je tudi, kakšna je vloga knjižnic pri iskanju razumnega ravnotežja med "zgolj sprostitvenim in bolj ustvarjalnim branjem".

Narod knjige, ki je lani izdal 5.000 knjig
V imenu predsednika republike Danila Türka, ki se odprtja ni mogel udeležiti, je zbrane nagovorila njegova svetovalka Magda Tovornik. Dejala je, da smo Slovenci narod knjige, saj je naša narodna zavest trdno povezana z nastankom prvih knjig v slovenskem jeziku v 16. stoletju. Slovenski jezik in kultura sta bila tedaj nadomestilo za politično povezanost in manjkajočo politično strukturo, ki smo jo vzpostavili šele več kot 400 let pozneje z nastankom slovenske države, je dejala. Tovornikova je dodala, da Slovenci tudi danes ostajajo narod knjige, saj je lani izšlo več kot 5.000 knjig. Slovenski dnevi knjige in naziv Svetovna prestolnica knjige, ki ga bo Ljubljana prevzela v petek, pa sta po njenih besedah tudi priložnost za razmislek o tem, ali je pri nas že ustvarjeno okolje, ki vzpodbuja k literarnemu ustvarjanju na eni in k branju ter kupovanju knjig na drugi strani. Za avtorje je nekaj že storila Javna agencija za knjigo, za kupce in bralce pa bi država veliko storila z uvedbo ničelne stopnje davka na dodano vrednost za knjigo, je dejala.

Ljubljanski župan Zoran Janković je bil v svojem nagovoru precej optimističen, saj dejstvo, da bo Ljubljana postala svetovna prestolnica knjige, pomeni priznanje tudi pisateljem. Pohvalil je tudi delovanje Mestne knjižnice Ljubljana, ki vztrajno povečuje število svojih članov, ter podprl uvedbo ničelne stopnje davka na dodano vrednost za knjigo. Zbrane je nagovoril še predsednik Združenja knjigotržcev pri GZS-ju Mitja Zupančič, ki je današnje odprtje označil kot "čudovito napoved tedna, ki ga bomo preživeli v druženju s knjigami in prijateljevanju z njimi".

Prireditve v okviru dnevov knjige
Na DSP-ju bodo potekale okrogle mize, literarni večeri in knjižni bazar, v Jazz clubu Gajo pa bosta mesto našla Poetikonov literarni večer in večer finalistov pesniškega turnirja 2010. Med novostmi letošnjih Slovenskih dnevov knjige v Ljubljani je projekt Pručkarji. Pručkarje bo mogoče videti na Mestnem trgu, Trgu republike in Prešernovem trgu, prepoznati pa po pručki, polni vreči zgodb in megafonu. V torek, 20. aprila, se bo začel tudi projekt Pisatelji v avtobusu, ki bo potekal do 30. novembra. Pripravila sta ga Društvo slovenskih pisateljev in Študentska založba.

Štirje nagrajenci
Na slavnostnem odprtju Slovenskih dnevov knjige, kjer je za glasbeno spremljavo poskrbel pihalni orkester glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet pod dirigentskim vodstvom Jožeta Kregarja, so podelili tudi nagrade natečaja za najboljši esej in kratko zgodbo ter natečaja za najboljši srednješolski esej, ki sta ju razpisala DSP in revija Sodobnost. Nagrado za najboljši esej sta si razdelila Irena Štusej za Princeso Recesuljo in Nara Petrovič za Filozofijo uživanja na srfu. Nagrado za najboljšo kratko zgodbo Slovenskih dnevov knjige 2010 je prejel Miha Mazzini za zgodbo Enaindvajseto nadstropje, medtem ko je najboljši srednješolski esej z naslovom Zgodbe iz Litve napisala Nataša Jeršinovič z Gimnazije Jožeta Plečnika.

Kot je zapisala žirija v obrazložitvi, je Nara Petrovič v eseju Filozofija uživanja na srfu nasprotje med intelektom in intuicijo razširil še na dvojici nadzor-spontanost in mistika-religija in ga presegel ter zlil v čisto esejsko formo: od etimologije in logosa prek morskih vetrov in toposa do minucioznih opisov srfarske priprave in izvedbe. Irena Štusej pa je po menju žirije ponudila popolnoma drugačno pisanje in prek eseja Princesa Recesulja ponudila vpogled v vsakdanjik, zaznamovan z recesijo, pri čemer avtorici aktualna tema služi kot navdih za slogovno domiselno in prepričljivo pisanje. Po mnenju žirije je Enaindvajseto nadstropje Miha Mazzinija v mnogih pogledih zgledna kratka zgodba. Avtor v njej ves čas premišljeno dozira in spretno vzdržuje napetost, pripoved pa se opazno usmerja proti cilju.