Borgesova žena, marca umrla Maria Kodama, je velik del svojega življenja posvetila zagrizenemu varovanju pisateljeve literarne dediščine. Ko je umrla, je argentinske literarne kroge zato nadvse presenetila vest, da ni zapustila oporoke in v njej predvidela usode za Borgesove avtorske pravice. Ker se je kar nekaj časa bojevala z rakom na dojki, njena smrt tudi ni bila popolnoma nepričakovana.

Argentinski zakon določa, da po smrti posameznika brez dedičev vsa njegova lastnina preide v državno last, otrok pa zakonca Borges nista imela.

Sorodna novica Po smrti vdove Jorgeja Luisa Borgesa je usoda pisateljeve literarne zapuščine pod vprašajem

Dediči so nečaki, ki z zakoncema niso imeli stikov
Zaradi odsotnosti oporoke so pravice za nekaj časa obvisele v zraku. Pet nečakov Marie Kodame se je na sodišču prijavilo kot njeni edini dediči; vložili so zahtevek za dedovanje vse pokojničine lastnine, vključno s pravicami za Borgesova dela in več rokopisov, ki imajo brez dvoma zelo visoko vrednost. Danes je sodišče v Buenos Airesu odločilo, da jim zahtevano tudi pripada.

Jorge Luis Borges je umrl že davnega leta 1986, star 86 let. Manj kot leto dni pred smrtjo se je poročil s svojo partnerico, prevajalko in pisateljico Mario Kodama ter jo imenoval za svojo edino dedinjo. Maria Kodama je umrla marca letos, v isti starosti kot Borges – v 87. letu.

Kodama sicer ni ohranjala stikov s svojo družino. Celo njen dolgoletni odvetnik, Fernando Soto, je za obstoj nečakov izvedel šele, ko so se prijavili za dedovanje. Je bil pa vesti vesel, ker "si res ne želi, da bi vse obdržala država".

"Med mojimi prijatelji so pisatelji, ki so njene nečake poznali. Ko so spraševali po njih, je Maria Kodama zanikala njihov obstoj. Prav osupljivo je bilo," je pred kratkim razkril akademik Santiago Llach, poznavalec Borgesovega dela.