Ta teden je argentinske literarne kroge presenetila vest, da Maria Kodama pred smrtjo ni poskrbela za usodo Borgesove zapuščine. Ustanovila je sicer fundacijo, ki nosi pisateljevo ime, ni pa naredila podrobnih načrtov za to, kaj naj se z avtorskimi pravicami zgodi po njeni smrti. Ker se je že nekaj časa bojevala z rakom na dojki, njena smrt tudi ni bila popolnoma nepričakovana.
"Če oporoka v resnici ne obstaja, je to resnično presenetljivo," je za tiskovno agencijo AP komentiral Santiago Llach, poznavalec Borgesovega dela. Po njegovih besedah je objava dolgoletnega odvetnika Marie Kodama, Fernanda Sota, da ni oporoke, sprožila cel plaz ugibanj in šokiranih odzivov na družbenih omrežjih.
Jorge Luis Borges je umrl že davnega leta 1986, star 86 let. Manj kot leto dni pred smrtjo se je poročil s svojo partnerico, prevajalko in pisateljico Mario Kodama ter jo imenoval za svojo edino dedinjo. Otrok nista imela. Maria Kodama je umrla marca letos, v isti starosti kot Borges – v 87. letu.
"Neverjetno", da ni pripravila oporoke
Dan po objavi Fernanda Sota se je na sodišču pet nečakov Marie Kodame prijavilo kot njeni edini dediči; vložili so zahtevek za dedovanje vse pokojničine lastnine, vključno s pravicami za Borgesova dela in več rokopisov, ki imajo brez dvoma zelo visoko vrednost. Soto pravi, da pred smrtjo Marie Kodama ni vedel, da ni imela oporoke. "To se mi zdi skoraj neverjetno." Dodal je sicer tudi: "Ni marala govoriti o teh stvareh. Svoje smrti ni nikoli omenjala."
Ni povsem pozabila na dolgoročno usodo zapuščine
Soto pravi, da je pisateljico nekoč vprašal, kaj se bo z Borgesovo zapuščino zgodilo po njegovi smrti, in odgovorila naj bi mu, da "je vse uredila" in da jih bo izročila "nekomu, ki je strožji od mene". Spomni se tudi, da je napovedala, da bo prosila različne univerze v ZDA in na Japonskem, naj "poskrbijo za dela", a pri tem ni omenila, katere ustanove ima v mislih. Sama je sicer večkrat predavala tako na Univezi Harvard kot tudi na Univerzi v Teksasu.
Nečaki, ki so se pojavili od nikoder
Borgesova vdova v času življenja ni bila v tesnih stikih s svojimi nečaki. "Zanikala je obstoj svoje družine," se spominja Llach. "Med mojimi prijatelji so pisatelji, ki so njene nečake poznali. Ko so spraševali po njih, je zanikala njihov obstoj. Prav osupljivo je bilo." Soto pravi, da je bil presenečen nad informacijo, da je sploh imela nečake, je bil pa tega vesel, ker "si res ne želi, da bi vse obdržala država". Argentinski zakon namreč določa, da po smrti posameznika brez dedičev vsa njegova lastnina preide v državno last.
Skrita oporoka?
Obstajajo sicer ugibanja, da bi oporoko Marie Kodame še lahko našli, ko bo narejena inventura vsega njenega imetja, a Soto pravi, da je to "praktično nemogoče". "Nikoli ne bi naredila česa takega, ne bi kar sama napisala oporoke," je prepričan.
Če oporoke v resnici ni bilo, lahko samo ugibamo, kaj je bilo vzro za tako odločitev. Po Llachevih besedah bi šlo lahko za "preprosto površnost, za pankovsko gesto, češ "kaj me pa briga", ali pa za gesto sprave, ki naj bi zakrpala njen neobstoječi odnos z nečaki in družino".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje