Čopovi plaketi so namenili Institutu informacijskih znanosti in Centralni tehniški knjižnici.

Čopovo diplomo podeljujejo za pomembno življenjsko delo na področju knjižničarske stroke. Damijana Hrabar si jo je prislužila za razvoj Knjižnice Makse Samsa Ilirska Bistrica, ki je postala osrednji kulturni in izobraževalni center občine ter pomembno središče ohranjanja lokalne identitete in kulturne dediščine, piše v obrazložitvi priznanja. Lavreatka je tudi ključna oseba pri vzpostavitvi in izvajanju programov za dvig bralne pismenosti med mladimi in odraslimi uporabniki ter pobudnica ohranjanja slovenskega jezika med zamejci na Hrvaškem na temeljih knjižničnih storitev, so še zapisali v obrazložitvi.

Dobitnica Tjaša Mrgole Jukič je kot potujoča knjižničarka pomembno prispevala k razvoju potujočega knjižničarstva v Sloveniji in h krepitvi prepoznavnosti in ugleda vloge ter dela potujočega knjižničarja in knjižničarstva nasploh, v Sloveniji in v širši družbeni skupnosti. S svojim delom je pripomogla tudi k ugledu in promociji Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer je organizirala raznovrstne dogodke, kot so Little Free Library in Festival Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, so spomnili v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.

Inovativna visokošolska knjižnica praznuje 75 let
Čopovo plaketo podeljujejo tistim podpornikom Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki s svojimi dejavnostmi spodbujajo in podpirajo delovanje zveze in njenih članov. Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) letos praznuje 75 let delovanja kot inovativna visokošolska knjižnica. S svojimi storitvami knjižnica omogoča tesno povezovanje med raziskovalci in neprofesionalnimi raziskovalci, beremo v obrazložitvi plakete.

Ključno je tudi njeno delo na področju razvoja odprte znanosti, še posebej s projektom Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji (SPOZNAJ). Ob temeljnem poslanstvu – zagotavljanju knjižničnih informacijskih storitev s področij tehnike in naravoslovja akademski skupnosti Univerze v Ljubljani – ustvarja tudi storitve, ki so zanimive tudi širšemu krogu uporabnikov, denimo Ustvarjalnico CTK, Knjižnico stvari in Tehniški kotiček za mlade.

Pionir pri digitalizaciji knjižničnih storitev
Institut informacijskih znanosti (IZUM) je pionir in pomemben akter pri digitalizaciji knjižničnih storitev. COBISS+ in aplikacija mCOBISS knjižnicam, njihovim uporabnikom in splošni zainteresirani javnosti omogočata enotni online dostop do vzajemne bibliografske podatkovne zbirke knjižničnega gradiva slovenskih knjižnic COBIB. Sodeloval je tudi pri vzpostavitvi portala eTorba, namenjenega izboljšanju učnega procesa učencev na temelju uporabe inovativnih pristopov, ki jih v procesu izobraževanja ponuja sodobna tehnologija. Letošnja novost, COBISS Ela, pa omogoča celovit tokokrog e-knjige od založnika do bralca. IZUM s svojim razvojem in upravljanjem sistema COBISS izjemno prispeva k modernizaciji in informatizaciji knjižnic v Sloveniji in širše, so poudarili v obrazložitvi priznanja.

Čopove nagrade, ki so jih kot najvišja državna priznanja na področju knjižničarstva podelili na slovesnosti v NUK-u, so poimenovane po slovenskem bibliotekarju Matiju Čopu. Podeljujejo jih posameznikom in ustanovam za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku knjižničarske stroke.