"Jorge Luis Borges je bil pisatelj nekega drugega, minulega časa, ko se knjige še niso delile na tiste z vampirji in tiste brez njih, ki se slabo prodajajo. Časa, ko si je bilo še mogoče predstavljati raj v podobi knjižnice", je ob 25-letnici smrti argentinskega maga besede povedal pisatelj in urednik Andrej Blatnik.

Pisatelj, ki ga ljubijo drugi pisatelji
Borges je bil mojster izbire pravih besed, naj se jih je spomnil sam ali pa jih prevzel iz prebranih knjig, in v retorični veščini se mu približa le malokateri pisec, je prepričan Blatnik. Svetovna književnost se deli na tisto pred Borgesom in na tisto po njem, je nekoč dejal jugoslovanski literarni velikan Danilo Kiš, ameriški metafikcijski pisatelj John Barth pa je Borgesovo pisanje označil za paradigmo postmodernizma.

Čeprav se je sam imel predvsem za pesnika, Borgesa bralci najpogosteje povezujejo s kratkimi zgodbami, kot so tiste zbrane v zbirkah Namišljenosti (1944) in Aleph (1949). Svetovno znan je postal po prejemu Formentorjeve nagrade leta 1961 in prevodih njegovih del v angleščino, ki so sledili. Deloval je še kot esejist in "veliki knjižničar": vodenje argentinske narodne knjižnice v sredini 50. let je prevzel skoraj popolnoma slep.

"Notri si. Ni vrat, nobenega obzidja / trdnjava vse vesolje zaobjema"
Profesor Tomo Virk je pred leti dejal, da Borgesova zavezanost literaturi izhaja iz njegove osebne izkušnje - po slepoti sta bila njegova realna svetova domišljija in književnost. Virk se je z Borgesovim idejnim svetom ukvarjal v knjigi Bela dama v labirintu, kjer ugotavlja, da je najpogostejši tematski, strukturni in leksikalni element pri Borgesu prav labirint. V zgodbi Babilonska knjižnica Borges vesolje upodobi kot neskončno knjižnico - labirint: "Kot vsi ljudje iz Knjižnice sem v mladosti potoval; taval sem, iščoč neko knjigo, nemara katalog katalogov; zdaj, ko moje oči komaj razbirajo, kar pišem, se pripravljam na smrt nedaleč od rodnega šesterokotnika. Ko bom mrtev, se bodo že našle usmiljene roke in me pahnile čez ograjo; moj grob bo brezdanji zrak; moje telo bo dolgo strmoglavljalo, se razkrajalo in razpadalo v vetru, raznihanem od padanja, ki je neskončno. Trdim, da je Knjižnica brezkrajna."

Slovenci smo opravili veliki prevajalski podvig
Današnji bralec, ki si vse bolj želi za uporabo prijazno besedilo, je za Borgesa najbrž slišal, vendar ga ni bral, je prepričan Blatnik, zlasti pa ga ni bral znova, kakor je treba ravnati z dobrimi knjigami. Slovenščina je oplemenitena s celovito predstavitvijo Borgesovega dela; pri Cankarjevi založbi so namreč v sodelovanju s Filozofsko fakulteto med letoma 2000 in 2002 izdali devet knjig njegovih izbranih del: vso prozo ter izbora esejistike in poezije.

"Če nas Borges zdajle opazuje, se najbrž hahlja - koliko zapisanim svetovom se zaradi hlastanja po vsem mogočem z odrekanjem branju odrekamo! Njegov je med njimi nedvomno eden najbolj natančno izdelanih v vsej svetovni literaturi," je sklenil Blatnik.