Roman anonimne kitajske avtorice, ki zdaj živi v ZDA, se je pravzaprav začel kot spletni dnevnik, zdaj pa je svetovna založniška senzacija. Priložnost za odkup pravic so pograbili izdajatelji v kar 15 državah, ki jih je prepričalo to, da so na Kitajskem roman Pod glogom od leta 2007, ko je izšel, prodali v več kot milijon izvodih, film po njem pa je posnel ugledni režiser.

Roman Pod glogom, tragična ljubezenska zgodba v času kulturne revolucije, je izšel pod psevdonimom Ai Mi, o avtorici pa je znano le, da živi osamljeno življenje nekje na Floridi, kamor je odšla študirat. Bila naj bi v 50 ali 60 letih življenja, zaradi nazornega opisovanja dogajanja v času kitajske kulturne revolucije pa je videti, da gre za nekoga, ki je iz prve roke občutil politično in družbeno represijo zadnjega desetletja vladavine Mao Cetonga. Roman naj bi nastal po resnični zgodbi, tudi osrednji lik mlade ženske iz "politično vprašljive" družine, ki se zaljubi v generalovega sina, naj bi nastal po resnični osebi, a s prirejenimi imeni in kraji.

Založniki pravice kupovali "na slepo"
Med tistimi, ki so odkupili pravice za prevod knjige, so tudi taki, ki predtem izvirnika sploh prebrali niso, a med njimi ni nikogar, ki bi poznal identiteto avtorice. Kot pišejo pri Guardianu, je resnično osupljivo tudi to, da so se založniki z najbolj oddaljenih koncev sveta odzvali na zgolj pisanje kljub neznani identiteti avtorice, ki je zaradi narave trženja izdelkov v založniškem svetu pogosto pomembnejša od nadarjenosti.

Lennie Goodings z britanske založbe Virago je pravice za prevod knjige odkupila, čeprav ne zna niti besedice kitajsko, nato pa, ko je dala knjigo prevesti, z olajšanjem ugotovila, da delo izpolnjuje pričakovanja. Povedala je, da gre za "lepo ljubezensko zgodbo, skoraj kot Romeo in Julija". Šlo naj bi za preprosto pripoved o tem, kako si ljudje prizadevajo ljubiti drug drugega ne glede na družbeni razred, hkrati pa kaže, kako je v obdobju Maa politika posegala v zasebna življenja in med zaljubljence. Goodingsova je pravice "na slepo" odkupila, potem ko ji je uslužbenka kitajskega rodu z njihovega računovodskega oddelka dejala, da jo je knjiga prevzela do solz, pa čeprav je kitajska revolucija ne zanima, saj je to doživljala generacija njenih staršev.

Nič več "tabu" za Kitajce
Čeprav je avtorica blog po delih pisala na spletni strani, ki so jo kitajske oblasti blokirale, je neki oboževalec zapise posredoval kitajski založbi in uspešnica je bila rojena. Kot je povedala Anna Holmwood, ki se je lotila angleškega prevoda, zdaj takšne teme niso več tabu za kitajsko vlado, problematično bi bilo lahko le, če bi se avtor opredelil za določeno politično strujo, sicer pa se danes ljudje odkrito pogovarjajo o tem, kako grozni časi so bili nekoč.

Knjiga bo v angleščini izšla še ta mesec, film po romanu pa je posnel Džang Jimou, režiser Hiše letečih bodal, in v domovini doživel premiero že lansko jesen.