Taylorjeva je bila prepoznavna v več pogledih: nadarjena igralka, ki je preboj doživela že pri 12 letih v filmu National Velvet; ena največjih hollywoodskih zvezdnic, ki se je poročila z osmimi različnimi moškimi, z Richardom Burtonom kar dvakrat; aktivistka v boju proti aidsu, še preden je bilo to "v modi"; odvisnica, avtorica več knjig, tudi na temo hujšanja, in prijateljica Michaela Jacksona. Pa lepotica z oblinami, vijoličnimi očmi in vranje črnimi lasmi. In, po novi teoriji, tudi feministka.

Mineva skoraj leto od smrti Taylorjeve, pred kratkim pa je izšla nova knjiga kulturologinje M. G. Lord z naslovom The Accidental Feminist, v kateri avtorica trdi, da je bila Taylorjeva prav to - feministka -, pa čeprav ta predstava o aktivistki gibanja za ženske pravice ne gre najbolje z igralkino glamurozno javno podobo: znana je bila po ljubezni do razkošnih draguljev, oblačil in modnih dodatkov.

Feministka "po nagonu"
Pastorka Taylorjeve Kate Burton, s katero je igralka ostala v bližnjih odnosih tudi po smrti njenega usodnega moškega Richarda Burtona, se ne strinja s to postavko, čeprav je v nekem intervjuju priznala, da je v nekaterih potezah svoje mačehe videla "zametke feminizma". A hkrati je v omenjenem pogovoru povedala: "Mislim, da o sebi ne razmišljala kot o feministki, ona pač počne, kar počne."

Burtonova je Liz Taylor gotovo dobro poznala, a kot piše Ann Levin v prispevku za agencijo AP, Lordova precej dobro predstavi svoje argumente, ki pričajo o tem, da je bila Taylorjeva, čeprav se ni imela za feministko, tako vplivna in izvirna pojava, pa naj gre za osebno ali poklicno življenje: da je pač nagonsko ženskam sporočala, da se je treba boriti zase. Od tu tudi naslov, ki bi ga v celoti lahko prevedli v Naključna feministka: Kako je Elizabeth Taylor dvigala našo zavest, mi pa smo bili preveč zaslepljeni od njene lepote, da bi to opazili.

Tudi Barbie pozitivna vzornica?
V svoji knjigi Forever Barbie (Za vedno Barbie) iz leta 1994 je Lordova zapisala še eno presenetljivo misel: da je bila ta plastična lutka "barbika" z nemogoče popolnim telesom pravzaprav pozitivna vzornica za ženske. V Naključni feministki pa odkriva prikrito feministično vsebino v skoraj ducatu filmov Taylorjeve, od National Velvet iz leta 1944 naprej, v katerem so lik takrat še ne najstnice Taylorjeve oblekli v dečka, ki je jahal svojega ljubljenega konja na tekmi narodnega prvenstva. Med drugim omenja tudi vloge Taylorjeve v klasikah Velikan, Butterfield 8, Kleopatra in Kdo se boji Virginie Woolf?.

Čeprav vas, tako kot ostaja skeptična Kate Burton, avtorica morda ne bo uspela v celoti prepričati o "subverzivnem bobnanju feminizma, ki prežema pomembne filme zvezdnice skozi desetletja", vas lahko njeno pisanje spodbudi vsaj k (ponovnemu) ogledu filmskih klasik, v katerih je blestela velika Liz, ki je marca lani v 80. letu starosti umrla po dolgotrajnih zdravstvenih težavah, še dodaja Levinova.