Margaret Atwood je svoj distopični roman Deklina zgodba (The Handmaid's Tale), ki je letos po zaslugi Hulujeve ekranizacije spet našel pot na lestvice najbolje prodajanih knjig, izdala že davnega leta 1985. Zgodba o totalitarnem režimu neke (ne preveč daljne) prihodnosti, v katerem so ženske spolne sužnje vladajoče kaste, je v trenutnem političnem ozračju padla na plodna tla. Številni gledalci so opazili, da je predsedniški mandat Donalda Trumpa, ki je med drugim začel omejevati pravice žensk do kontracepcije, distopično vizijo izmišljenega sveta resničnosti približal bolj, kot bi si kdor koli želel.

"Čutim, da smo bliže tridesetim letom 20. stoletja kot kadar koli prej," je 77-letna Kanadčanka izjavila med svojim obiskom frankfurtskega knjižnega sejma; vzporednice je našla s fašističnimi in komunističnimi režimi, ki so takrat vladali v Evropi.

Atwoodova je v nedeljo na sejmu prejela nagrado za mir, ki jo podeljuje nemška knjigotrška industrija. V utemeljitvi so opomnili na pisateljičino "politično ozaveščenost in dojemljivost za premike pod površjem". Med dosedanjimi dobitniki te nagrade so med drugim turški romanopisec Orhan Pamuk, ameriška pisateljica in filmarka Susan Sontag ter perujski pisatelj in politik Mario Vargas Llosa.

Amerika - nič več sinonim za svobodo
Atwoodova, ki je v karieri izdala že več kot 40 del leposlovja, poezije in esejistike, ugotavlja, da so bili številni ljudje po vsem svetu presenečeni nad prvimi manifestacijami totalitarizma v novodobni Ameriki. Na prvi pogled so razmere čisto drugačne kot v Berlinu v obdobju hladne vojne, kjer je Deklino zgodbo tudi začela pisati. "Evropejci so v Ameriki videli svetilnik demokracije, svobode, odprtosti; niso verjeli, da bi se kaj takega lahko začelo dogajati v ZDA. A zdaj so se časi spremenili in na žalost je vse laže razmišljati na tak način."

Čeprav so ekranizacijo Dekline zgodbe, v kateri ima glavno vlogo Elisabeth Moss, začeli snemati že pred lanskimi predsedniškimi volitvami, je Trumpova zmaga "korenito spremenila kontekst", v katerega je serija prišla, se zaveda Atwoodova. "To je seveda eden od razlogov, da je ta serija postala tako priljubljena ... Ljudem se zdi čisto mogoče, da bi se kaj takega zares zgodilo."

Aktivistke, ki se borijo za pravice žensk, so v zadnjih mesecih na proteste začele prihajati v prepoznavnih rdečih kutah in belih avbah, ki jih v Deklini zgodbi nosijo podložnice teokracije Gilead, ki je zrasla na tleh ZDA. "Knjiga je ušla s knjižnih polic, serija je ušla z malih zaslonov," ugotavlja pisateljica. "Zdaj preprosto obstaja v svetu."

Pisateljica, pesnica, esejistka in literarna kritičarka je tudi zaprisežena okoljska aktivistka. Živela je med znanstveniki, njen oče se je na znanstveni postaji v severnem Quebecu ukvarjal z raziskovanjem žuželk, njen mož je bil ornitolog. Svoje pisanje imenuje spekulativna fikcija. Njena vizija prihodnosti spominja na Orwella (1984) in Huxleyja (Krasni novi svet) - oba sta nanjo tudi močno vplivala.