Poziv, ki ga je vodstvo knjižnice predalo skupaj z večjim delom sveta zavoda in skupino bralcev, so podkrepili s 1.700 podpisi. Po besedah direktorice Mariborske knjižnice Dragice Turjak pričakujejo, da bodo upoštevali prioritete, ki so vključene tako v nacionalni kot tudi v lokalni program za kulturo. "Predvsem si želimo, da se povečajo dejavnosti za pridobitev nekih sredstev, ki bi vsaj zagnale projekt, preden poteče gradbeno dovoljenje." Kot pravi, se mu veljavnost izteče že sredi naslednjega leta, torej dve leti po njegovi izdaji.

Več konkretnih informacij pričakuje v ponedeljek, ko ji je župan Andrej Fištravec obljubil sestanek. S predajo želijo opozoriti na problematiko, da bi Mariborčani znova začeli razmišljati o tem, da knjižnica resnično potrebuje nove prostore oziroma da jih potrebujejo občani.

Po njenih besedah je Jelka Černivec projektu naklonjena, verjame, da ga podpira tudi župan, zato ne želijo prepričevati vodstva občine o projektu, ampak le opozarjati in spodbujati k večji dejavnosti za to, da poiščejo rešitve, ki bi pripeljale k njegovi uresničitvi.

Predsednik sveta zavoda knjižnice Gorazd Mazej je zadovoljen s tem, da so na mestni občini prevzeli njihovo peticijo, ni pa pričakoval prevelikih obljub glede na objektivne razmere, v kakršnih sta tako mestni kot državni proračun. Današnjo akcijo vidi predvsem kot motiviranje ne le mariborske, ampak tudi slovenske javnosti ter opozorilo, da v Mariboru takšnega problema, kot je prostorska stiska knjižnice, že leta in leta ne morejo rešiti niti z občinskimi, še manj pa z državnimi sredstvi. "Človek dobi vtis, kot da tam ni nobenega posluha. A treba je reči, da gre za velik in zahteven projekt, saj je oživitev Rotovškega trga zelo zahtevna. Upal sem tudi na evropski denar, glede na to, da Evropska komisija podpira revitalizacijo starih mestnih jeder. Vendar imam občutek, da tudi občinske službe niso dovolj dejavne, da bi pridobile nekaj evropskega denarja."

Mazej si obeta vsaj premika po fazah, saj se zaveda, da tako velikega projekta ni mogoče uresničiti naenkrat. Še vedno upajo na novogradnjo, pravi, čeprav so bile v igri tudi različne obstoječe lokacije, od poslovnega objekta Probanke do zgradbe nekdanjega SDK-ja, a je knjižnica precej specifična in upoštevati je treba zelo različne dejavnike, ki zagotavljajo obstoj knjig.

"Brez sodelovanja države ne bo šlo
Zato je po njegovem mnenju edina rešitev, da bi na Rotovškem trgu resnično začeli projekt uresničevati po že obstoječem načrtu, za katerega je bilo že pred časom izdano gradbeno dovoljenje. Po zadnjih podatkih bi za kaj takega potrebovali skoraj 22 milijonov evrov, zato je veliko vprašanje, od kod dobiti denar, a brez sodelovanja države zagotovo ne bo šlo, meni Mazej.

Občina: Projekt vreden četrtino vseh proračunskih sredstev
Podžupanja, ki je tudi sama podpisala peticijo, pojasnjuje, da se na občini zavedajo neprimernih razmer, v katerih deluje knjižnica, prav tako, da si Maribor zasluži prenovo objekta. Vendar pa je po njenih besedah trenutno pripravljeni projekt vreden kar okoli četrtino vseh proračunskih sredstev, zato sredstev na takšen način ne morejo zagotoviti. "Proučujemo možnost fazne prenove knjižnice skupaj s projektno pisarno mestne občine. Če bomo dobili sredstva prek trajnostne urbane strategije, je prenova knjižnice zagotovo med prioritetami," je še dejala Jelka Černivec.