Nov roman je v nemškem prevodu izšel pri založbi Rowohlt, pisatelj pa je tako po več kot 30 letih izdajanja pri nemški založbi Suhrkamp to zapustil. A perujski književnik ni edini, ki je presedlal drugam, saj so založbo Suhrkamp zapustili še drugi priznani pisci, kot na primer Kehlmann, Walser in Ruiz Zafon.
Založba Suhrkamp, sicer tudi zaslužna za uveljavljanje španske in latinskoameriške književnosti v Nemčiji, je v dolgoletnem sodelovanju z Mariom Vargasom Lloso izdala 26 njegovih naslovov. A književnik se je vseeno odločil, da izda nov roman pri konkurenci. Po besedah predstavnice Suhrkampa Tanje Postpischil je menjava rezultat dobre ponudbe tekmecev, barantanje za perujskega pisatelja pa je trajalo vse do zadnjega trenutka.
Za založbo Suhrkamp so bile knjige latinskoameriških pisateljev vedno donosne, tudi po zaslugi Michija Strausfelda, ki je kot 'literarni skavt' dolga leta skrbel za pisatelje. Pred dvema letoma je presedlal k S. Fischerju, s seboj pa potegnil pisatelja Carlosa Ruiza Zafona in njegovo uspešnico Igra angelov. S. Fischer se za Vargasa Lloso ni potegoval.

Tekma za vrhunske naslove
Najnovejše menjave založnikov so tudi odraz izostrenega tekmovanja med založniškimi hišami. Založbe vse bolj iščejo vrhunske naslove, ki jih potem z vsemi razpoložljivimi močmi oglašujejo na trgu, pripravljene pa so odšteti ogromne vsote za odkup avtorskih pravic.
Keltski sen stoji od 3. novembra na knjižnih policah španskega govornega območja z začetno naklado pol milijona izvodov. Gre za zgodbo o življenju Casementa, ki je podal pristno pričanje o kršenju pravic v nekdanji belgijski koloniji Kongo na prehodu v 20. stoletje. Naslov knjige je pravzaprav naslov ene izmed Casementovih pesmi.
Izraz menjave založniške smeri?
Med nemškimi založniki kroži cela vrsta govoric o tem, da je izguba Vargasa Llose pravi polom za Suhrkamp, hkrati pa izraža menjavo založniških smeri. Zamenjave založbe naj bi se zgodila še pred razglasitvijo Llose za dobitnika Nobelove nagrade. Krivo naj bi bilo tudi pomanjkanje pozonosti, saj je založba na Frankfurtskem knjižnem sejmu večjo naklonjenost izrazila izraelskemu pisatelju Amosu Ozu.
Odhod pisateljev naj bi po mnenju nekaterih kazal, da latinskoameriška literatura pri Suhrkampu nima več tako visokega mesta, kot ga je imela v časih patriarha Siegfrieda Unselda. "Postavlja se vprašanje, ali se je Suhrkampu sploh zdelo vredno za licenčno izdajo novega romana Vargasa Llose odšteti 150.000 ali 200.000 evrov - vsekakor pa je bila to finančna in založniška zmota," razmišlja eden izmed poznavalcev založništva.

Suhrkamp prav letos praznuje 60-letnico obstoja. Založba, pod okriljem katere so pisali avtorji, kot so Brecht, Hesse, Frisch, Jürgen Habermas, Theodor W. Adorno, je veljala na področju leposlovja in humanistike za intelektualno domovino Republike.