Švedska akademija je pisatelju ugledno priznanje podelila "za njegovo kartografijo struktur moči in njegove izostrene podobe posameznikovega odpora, upora in poraza". Vargas Llosa je avtor več kot 30 romanov, leta 1995 so mu podelili Cervantesovo nagrado, najuglednejše literarno priznanje v špansko govorečem svetu.
Predstavnik "južnoameriškega buma"
Jorge Mario Pedro Vargas Llosa se je rodil 18. marca 1936 v Arequipi v Peruju. Velja za enega najpomembnejših južnoameriških romanopiscev in esejistov in je eden vodilnih avtorjev svoje generacije. Mnogi kritiki mu pripisujejo večji mednarodni pomen in večje svetovno občinstvo, kot ga ima kateri koli drugi predstavnik "južnoameriškega buma" (gre za literarno gibanje iz 60. in 70. let, ko so po Evropi in drugod po svetu začeli prebirati dela takrat mladih južnoameriških pisateljev, kot so Argentinca Jorge Luis Borges in Julio Cortazar, Mehičan Carlos Fuentes, Kolumbijec Gabriel Garcia Marquez in Vargas Llosa).

Vargas Llosa je zaslovel v 60. letih z romani, kot so Mesto in ščeneta, Zelena hiša in z monumentalnim delom Pogovor v Katedrali (vsa tri omenjena dela so prevedena tudi v slovenščino). Še danes je zelo ploden avtor v različnih zvrsteh, med drugim se posveča literarni kritiki in novinarstvu. Njegovi romani so tako komične zgodbe kot detektivke, piše zgodovinske romane in politične trilerje, po njegovih knjižnih predlogah so posneli več filmov.

Velik del opusa Vargasa Llose je nastal pod vplivom njegovega doživljanja perujske družbe in osebnih izkušenj kot Perujca. Sčasoma je razširil tematike in v delih obravnava tudi druge kraje sveta (Kozlova slavnost denimo opisuje diktaturo Rafaela Trujilla v Dominikanski republiki). Velik preobrat na pisateljski poti je bil premik k literarni moderni in postmoderni.

Leta 1990 kandidiral za predsednika
Kot številni avtorji z območja Južne Amerike je tudi Vargas Llosa politično dejaven, od začetnih levičarskih nagnjenj se je vse bolj približeval desnici. Najprej je spadal med podpornike kubanskega revolucionarja Fidela Castra, pozneje pa ga je navdušenje minilo. Nekdaj je veliko prijateljeval z Gabrielom Garcio Marquezom, a se je njuno prijateljstvo potem, tudi zaradi vse bolj različnih političnih nazorov, ohladilo.

Leta 1990 je kandidiral za predsednika Peruja s podporo desnosredinske koalicije Frente Democrático, a izgubil politično bitko z Albertom Fujimorijem. Tri leta po porazu na predsedniških volitvah je dobil še špansko državljanstvo in je politično dejaven tudi v Španiji. Živi predvsem v Londonu, a nekaj mesecev na leto preživi v domovini. Poročen je bil dvakrat in ima tri otroke.

Mario Vargas Llosa je prvi južnoameriški dobitnik ugledne Nobelove nagrade za književnost od leta 1982, ko jo je dobil Gabriel Garcia Marquez. Kar se tiče kulturnega območja Latinske Amerike, pa je najprestižnejšo literarno nagrado na svetu nazadnje prejel Mehičan Octavio Paz (1990). Lani je Nobelovo nagrado za književnost prejela Herta Müller, ki je v začetku letošnjega maja obiskala tudi Slovenijo.

"Nisem se videl niti med kandidati"
Pisatelja je novica o nagradi dosegla v New Yorku, kjer poučuje na univerzi Princeton. Ob novici je dejal, da je "zelo ganjen in vesel", češ da je to "priznanje latinskoameriški literaturi in španskemu jeziku". Obenem trdi, da take časti ni pričakoval niti na skrivaj: "Nisem se videl niti med kandidati."

Prva misel: Nekdo me vleče za nos
V izjavi za španski dnevnik El Mundo je Llosa prav tako poudaril, da "še vedno ne more verjeti" in da njegovo ime med možnimi kandidati "ni bilo več let niti omenjeno". Za dnevnik in perujsko radijsko postajo RPP je povedal, da je v prvem hipu pomislil, da gre za šalo katerega od prijateljev. Novico je po njegovih besedah pravzaprav "prestregla" soproga. Svetoval ji je, naj ne pove otrokom, dokler novice ne bodo objavili mediji.

Llosa je že izrazil željo, da se udeleži slovesne podelitve Nobelovih nagrad 10. decembra v Stockholmu. Poznavalci razmer so ob razglasitvi Vargas Llose spomnili, da perujski pisatelj vendarle ni bil med imeni, ki so se po kuloarjih pretekli teden največkrat omenjala med mogočimi nobelovci v svetu književnosti. Ne glede na to pa je bil že več kot deset let vedno znova nekakšen skriti favorit.

V Peruju so počasi izgubljali upanje
Ob majhni stojnici na Frankfurtskem knjižnem sejmu je perujski založnik Pierre Emile Vandoorne danes opoldne sicer sameval, vendar je bil izredno vesel nagrade, ki jo prejme njegov rojak. "Veliko ljudi v Peruju že ni več verjelo, da jo bo sploh kdaj dobil," je založnik povedal medijem. "V Peruju so na splošno začeli verjeti, da Nobelove nagrade ne bo dobil že zaradi svojih političnih prepričanj, ki odboru za nagrade na Švedskem menda niso bila pogodu." Vargasu Llosi kolegi v Latinski Ameriki namreč očitajo preveliko blizkost z neoliberalizmom in vladajočim slojem.