Pandemija je letos dodobra posegla v organizacijo tudi tega festivala in tako bo večina programa potekala virtualno, pet dogodkov pa bo potekalo v živo. Festival se bo sklenil v nedeljo, nagrado vilenica, ki jo sicer tradicionalno ob sklepu dogajanja podelijo v istoimenski kraški jami, so letošnji dobitnici Mili Haugovi že izročili na Slovaškem.

Po besedah vodje festivala Nane Vogrin bodo na vseh dogodkih v živo nastopali letošnji slovenski avtorji festivala. Prvi pogovor, ki bo nekako odprl festival, bo drevi ob 20. uri z Vinkom Möderndorferjem na Vrtu Lili Novy v Ljubljani. Dva dogodka v živo bosta potekala v četrtek – z Nino Dragičević v Sežani in z Möderndorferjem v Kopru, še dva pa v petek – z Markom Kravosom v Trstu in s Kajo Teržan v Hrastniku. Osrednjima avtorjema se letos poklanjajo s portretnima filmoma, s portretnimi filmi pa bodo predstavili tudi preostalih 16 avtorjev letošnjega festivala iz 13 držav.

Četverica okroglih miz in sodobna islandska književnost v središču
Tokratna Vilenica prinaša štiri okrogle mize, saj so tudi v tokratni pretežno virtualni izvedbi želeli, da se avtorji med seboj seznanijo in družijo v živo, je še povedala vodja festivala. Dodala je, da bodo okrogle mize potekale v angleščini, zainteresirani bodo imeli možnost, da si posnetek dogodka ogledajo ali v angleščini ali s tolmačenjem v slovenščino. Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani festivala in na njegovem YouTubu. Dogodka v živo, ki bosta potekala v Ljubljani in Hrastniku, bodo neposredno predvajali na Facebooku, posnetka pa pozneje tudi objavili na spletni strani festivala.

Sorodna novica Evropa se širi in krči obenem, Vilenica pa se ob tem sprašuje Quo vadis?

Prva, osrednja okrogla miza SEP na Vilenici bo v sredo, na njej pa bosta sodelovala nagrajenec Vilenice 2017 ukrajinski pisatelj, pesnik in esejist Jurij Andruhovič ter Boris A. Novak, slovenski avtor v središču 2012. Po besedah Nane Vogrin bosta pretresala osrednje festivalsko vprašanje Evropa se širi in krči. Quo vadis?. Okroglo mizo z naslovom Festival Vilenica kot literarni posrednik organizirajo v petek, dan pozneje pa bo na vrsti okrogla miza z naslovom Literatura med #jaztudi in koronarealnostjo: kakšna je in bo literatura 21. stoletja.

Nedeljska okrogla miza bo posvečena sodobni islandski književnosti, ki je tudi v središču letošnjega festivala. Antologija sodobne islandske književnosti po besedah slovenske sourednice Lucije Stupica prinaša 21 glasov za 21. stoletje. Kot običajno pripravljajo tudi srečanje z literarnimi posredniki, letos prihajajo z nordijskega območja, ki se bodo virtualno srečali s slovenskimi avtorji in založniki.

Šest desetletij Antigone Dominika Smoleta
Letošnji, 18. mednarodni komparativistični kolokvij ob 60. obletnici Smoletove Antigone bo v dveh delih v torek in sredo s prenosom v živo potekal prek Zooma. Po besedah vodje festivala bodo na festivalski spletni strani objavili povezavo na dogodek, po kateri bo mogoče spremljati dogajanje in tudi sodelovati z vprašanji, referenti pa bodo zasedali v Modri dvorani ljubljanske Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Sorodna novica Nagrajenka 35. festivala Vilenica je slovaška pesnica Mila Haugova

Nagrada 20 let po prvem obisku Vilenice
Letošnja velika nagrajenka Vilenice slovaška pesnica in prevajalka Mila Haugova se je rodila leta 1942 v Budimpešti madžarski materi in slovaškemu očetu. Za njo je izkušnja emigracije, saj je po sovjetski zasedbi Češkoslovaške leta 1968 za devet mesecev emigrirala v Kanado. Prevajala je iz madžarščine, nemščine in največ iz angleščine.

Predsednik žirije Vilenice Aljoša Harlamov je povedal, da je nagrada letos tudi simbolno "prišla pravi trenutek v prave roke", saj mineva 20 let od avtoričinega prvega obiska festivala Vilenica. V utemeljitvi je Andrej Pleterski nagrajenko označil kot "pesnico presežkov, ki je književnosti posvetila glavnino življenja in s svojim glasom sčasoma dosegla izjemno umetniško suverenost". Ponaša se z velikim opusom, ki šteje 23 zbirk, nič manjši pa ni ugled, ki ga že četrto desetletje trajno uživa med slovaško literarno stroko in vsakdanjimi bralci; tudi njen vpliv na sodobnice in sodobnike, tako z umetniško gesto kot človeško karizmo, je vseskozi neizmeren, še beremo v utemeljitvi.

Nesporni umetniški poliglot z naših tal
Leta 1958 v Celju rojeni Vinko Möderndorfer je vsestranski ustvarjalec, ki ga je Boris A. Novak v svoji utemeljitvi označil kot umetniškega poliglota. Do danes je režiral več kot 100 predstav, objavil je več kot 70 knjig proze, poezije in dramatike ter napisal 42 dramskih besedil, od katerih je bila približno polovica uprizorjena.

Njegova dela so uvrščena v številne domače in tuje antologije, veliko je prevedenih v tuje jezike. Več njegovih dramskih besedil je bilo uprizorjenih na tujih odrih. Delal je tudi kot filmski, televizijski in radijski režiser, je scenarist in režiser štirih celovečernih igranih filmov. Za svoje ustvarjanje je številne nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada.