Rojstno leto Slovenske matice je 1864. Pred dvema letoma je za svoje kulturno delo od nekdanjega predsednika republike, pokojnega Janeza Drnovška, prejela najvišje slovensko odlikovanje, zlati častni znak svobode. Foto: MMC RTV SLO
Rojstno leto Slovenske matice je 1864. Pred dvema letoma je za svoje kulturno delo od nekdanjega predsednika republike, pokojnega Janeza Drnovška, prejela najvišje slovensko odlikovanje, zlati častni znak svobode. Foto: MMC RTV SLO

Umetnostni zgodovinar, ki je pred kratkim postal tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti, je tako na predsedniškem mestu nasledil Jožo Mahniča, ki je društvo vodil 14 let. Izvolitev Komelja, ki je s Slovensko matico že prej sodeloval kot član upravnega odbora, nastopal na njenih simpozijih in objavljal tehtne prispevke v zbornikih, so pojasnili z utemeljitvijo, da gre za enega najuglednejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in lucidnih likovnih kritikov. "Njegovo široko znanje in razgledanost po svetu humanistike je še posebej globoko tudi na literarnem področju."

Mahniča so na občnem zboru razglasili za častnega predsednika, Ignacij Voje je postal častni član, Zmaga Kumer pa zaslužna članica. Člani so izvolili tudi nov 21-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor.

Slovenska matica je v zadnjem mandatnem obdobju izdala 30 filozofskih, znanstvenih in leposlovnih del. V tem času je priredila številne simpozije, predavanja in okrogle mize, v programih društva pa je sodelovalo več kot 200 avtorjev, predavateljev in prevajalcev.

Najvidnejši naslovi ...
Med izdanimi knjigami velja omeniti naslove Trg Oberdan Borisa Pahorja, Kobariško zrcalo Saše Vuge, eseje Machiavellijev Vladar Kajetana Koviča, Ženska v Berlinu, pod katero se podpisuje Marisa Madieri Zelenomodro, Nietzschejev Somrak malikov, Tigr in komunisti avtorice Tatjane Rejec, Novomeško in Ptujsko knjigo ter nov zvezek Slovenskih ljudskih pesmi.